Page 10 - Jaz Čarli Čeplin

prašičev niso nikoli ugajale. In ko se je cirkus kon-
čal, ko so se pomirili ljudje in sta se pomirila tudi
prašiča, smo sedli k mizi. Gospodinja je prinesla
dobrot in potem sta sosed in gospodar tudi letos
modrovala, »da tako lepih svinj pa še resnično ni
bilo nikoli«. Ko bi bili vsaj samo lepi – prašiča na
prikolici sta bila tudi nadvse gibčna in to se je po-
kazalo prav kmalu.

V Račah sva zapeljala na avtocesto. Prikolica,
obtežena s svinjama, je res manj poskakovala.
Pomirjal sem se z mislijo, da bo vsega prav kmalu
konec. V bistvu pa se je šele začelo.

Sosed mi je navdušen pripovedoval zgodovino
vseh svinj, ki so do dandanes domovale v njego-
vem hlevu. Sam sem tu in tam pogledoval v ogle-
dalo in preverjal situacijo. Počasi sem se vendar-
le prepričal, da ne more biti nič narobe. Prepustil
sem se v umirjenost vožnje, ko je sosed, kakor po
zakonu slučaja, pogledal v vzvratno ogledalo in za-
kričal: »Svinja!«

»Kje?« sem vprašal panično.
»Na avtocesti!«
Spreletel me je srh zle slutnje. »Čigava svinja?«
»Čigava, čigava?!!« je kričal sosed. »Moja svinja.
Moja vendar!«
Kakor, da bi hotel ubežati pred usodnimi trenut-
ki, ki so sledili, sem namesto da bi zavrl pospešil
hitrost, sosed pa je še bolj glasno vpil: »Ja ustavi!
Ustavi že vendar!«
Avtomobili za nama so že stali pred svinjo, ki je
begala z ene na drugo stran avtoceste. Čeprav še
mladostno suha je zavzela vso njeno širino.

60