Page 12 - Križev pot - Ljubezni pot
P. 12
je trpljenje v življenju najbolj razpoznavno; zlo nas
zadeva vse enako, v njem med nami ni razlike – je-
čimo, stokamo, vpijemo, preklinjamo, molimo;
težko je, neizprosno, celo uničujoče, pritiska … Na
ploščah križ dosledno ni upodobljen v celoti: v duhu
ga vidimo, kako sega preko njihovega roba. Torej
sega k nam, v naš svet, v naš prostor, v naše življe-
nje: s tem nam križev pot sporoča, da Kristus naše
življenjske križe spreminja v svojega in postajajo
orodje odrešenjske ljubezni … Torej Kristusov križ
postaja del našega križa in naš življenjski križ po-
staja del Kristusovega križa. Pri križevem potu smo
navajeni reči, da mi pomagamo Kristusu nositi križ
– v resnici nam On pomaga nositi naše križe.
Opazimo lahko tudi, da Jezus na vsaki postaji
drugače objema križ: enkrat z eno roko, drugič z
drugo, pa spet z obema, enkrat z ene strani, drugič
z druge ... Trpljenje ima veliko obrazov in vsako
obliko trpljenja vsak človek sprejema na svoj na-
čin; pa tudi isto trpljenje moramo vsak dan na novo
sprejeti in nositi kot nekaj novega.
Na podobah križevega pota je prikazan boj med
belim (Božjim) in temnim, črnim (dejanskim zlom,
hudobo, hudobijo, hudobnim duhom). Ta duhovni
boj, ki ga izkušamo v življenju, se bije na vsaki po-
staji križevega pota in je s tema barvama izredno
dobro izražen. Na trenutke je videti, da bo črna
gmota belino povsem zmaličila in prekrila, a nazad-
nje se belina razširi skoraj na ves grob.
Samo podoba križa je povsem jasna. Vse druge
podobe so nejasnega izraza. S tem ostajajo izrazno
odprte. Umetnik želi, da jim damo svoje obraze,
50 Molitev križevega pota