Page 12 - Le eno je potrebno2
P. 12

Vselej je v stiski rad naredil ta obisk. Vedno se
                  mu je zdelo, da stoji ob večnosti, ki ima odgovore
                  na vsa vprašanja. Vse muke, vse skrbi, vse težave
                  postanejo tako ničeve ob gomilah. Kolikokrat je
                  tako stal na pokopališču v La Pointu in brez besedi
                  govoril s starim prijateljem Cadottom. Nič, kar je
                  na svetu, ni veliko v primeri z večnostjo. Vse je ka-
                  kor to drobno, belo cvetje ob robu grobov.
                     Pojde v Evropo in najde duhovnike. Ti mrtvi poj-
                  dejo z njim; iz njih, ki so našli vero in v njej umrli,
                  bo govoril in rotil.
                     Naredil je veliko znamenje križa čez božjo njivo
                  in se vračal. Vse hišice so bile že v temi, slišati je
                  bilo le plivkanje jezera pod gričem. Noči v kimav-
                  cu so vedno tako lepe, veliko lepše, kakor so bile v
                  Cincinnatiju.
                     Zdaj je molil za patra Skollo, za starega prijatelja
                  Pirca, za mladega Mraka in mladega Van Paemela:
                  da bi vzdržali v samoti, da bi se jim duh ne zlomil in
                  da bi ostali med Indijanci do zadnje ure.
                     Ko je prišel do koče, se mu še ni dalo noter. Se-
                  del je na klop in gledal čez vasico, kakor da prislu-
                  škuje dihanju vseh, ki zdaj počivajo, čez nekaj dni
                  bo že spet moral na pot. V Ontonagonu mora ure-
                  diti papirje zavoljo cerkvenega zemljišča in v Eagle
                  Harborju mislijo začeti z gradnjo cerkve.
                     Takoj po tem obisku odide v Evropo. Oglasi se
                  v Detroitu in od tam naravnost v New York. Spet
                  bodo ljudje sami. Father Van Paemel bo sicer od
                  časa do časa prišel, toda zdaj bo moral kdaj tudi v
                  La Pointe. Gleda v nebo, v zvezde, ki se utrinjajo.
                  Kako brez moči je! Toliko je sanj in jih ne more ure-
                  sničiti. »Moj Bog!« je dihnil. »Ti, ki zvezde urejaš in

                                       204








                                                                16. 08. 2022   11:44:56
 Le eno je potrebno 2del.indd   204                             16. 08. 2022   11:44:56
 Le eno je potrebno 2del.indd   204
   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17