Page 4 - Le eno je potrebno2

lubja na strehah je prihajal skoz to zlato sijanje in
ti preprosti ljudje so čutili njegov prihod. V brona-
ste obraze je prihajala mehkoba, duh po javorovem
sladkorju je kapljal skoz ozračje, Agisinak je kakor
pel svoje molitve.
Nato so pokleknili, njegove francoske besede so
nato odmevale v Agisinakovi otavščini. Blagoslovil
jih je in otroci so mu prišli poljubit roke.
Vedno je še dolgo ostal, ko so se drugi že razšli.
Zares prav je imel William, tu je najlepši zahod na
svetu. Morda je pokrajina res manj mikavna kakor
doma, toda čedalje bolj čuti, posebno na večer, da
je v njej neka začaranost, ki je ne moreš do kraja
razvozlati. Gozdovi, bregovi, jezero, vigvami, iz hlo-
dov zgrajena cerkvica in ljudje, vse je zlito v očar-
ljivo celoto, ki je še ni videl. Če gre kdo od mož za
nekaj dni iz vasi, pride k njemu povedat, da gre. Ko
se vrne, se spet oglasi.
Po nočnem dežju je res nastalo lepo jutro. Naj-
prvo je pogledal, če mu je moča naredila kaj škode.
Zapiski, ki jih je delal pri učenju z Agisinakom, so
bili nedotaknjeni. Zanje se je najbolj bal. Vsako be-
sedo si je zapisal, pripisal njen natančni pomen in
zraven dodajal slovnico. Tudi pesmi si je zapisoval
in molitvice. Dejeanov molitvenik, ki ga je bil prire-
dil za Otavane po nekem algonkinskem molitveni-
ku, je bil malce moker, toda škode ni bilo. Dejean
sam mu je potožil, da ga Otavani niso sprejeli s po-
sebnim veseljem. Preveč je bilo algonkinskih bese-
di in francoske razlage.
Tudi pismo, ki ga je pričel pisati Amaliji, je bilo
malo mokro, vendar ne toliko, da bi ga mogel zno-
va začeti.

32

16. 08. 2022 11:44:51
Le eno je potrebno 2del.indd 32
Le eno je potrebno 2del.indd 32 16. 08. 2022 11:44:51