Page 6 - Le eno je potrebno2
P. 6
Vesel je bil novice, da bo nemara smel oditi med
Očipvejce, že tako dolgo si je želel tega. Novo polje,
nova cerkvica nekje in Bog v njej. Toda nekje je ven-
darle škofovo umikanje, strah v tistih, v katere je
gledal in jim zaupal. Ne upajo se postaviti po robu
tem agentom, ki uničujejo indijanske rodove. Na
neki način bo vendarle žrtev teh trenj. Bog ve, če bi
sam ne želel oditi, da ga nekega dne škof ne bi pre-
stavil – verjetno zavoljo ljubega miru. Mr. Campeau
se bo čutil zmagovalca in z njim vsi žganjetržci.
Trn je bil v srcu in najsi se je še tako mučil, da
bi ga izruval in zalučal daleč od sebe, se mu ni po-
srečilo.
Pričel je moliti za vdanost. Tolikokrat že se je
ustrašil svojega upornega duha, ki je butnil v njem
kakor plamen. Mar res postaja Indijanec z Indijan-
ci? Kaj ni v Božji volji tudi prenašanje krivic, mar
niso celo Kristusa prodali za trideset srebrnikov?
Zaspal je in se zbudil šele proti jutru. Zeblo ga je.
Tiho se je dvignil s tal, v pečici je bila žerjavica še
živa. Previdno je spustil nanjo nekaj drobnih polen,
da bi ne zbudil spečega.
Boljši je od mene, ga je sladko obšlo. Ni upornež.
Svet duhovnik je in Bog ga je našel ob pravem času.
Rad bi pričel z brevirjem, pa se je bal nažgati luč.
Spustil se je na kolena h klopi in začel moliti ro-
žni venec.
76
16. 08. 2022 11:44:52
Le eno je potrebno 2del.indd 76
Le eno je potrebno 2del.indd 76 16. 08. 2022 11:44:52