Page 16 - Marija na kolencah

Šele mrak jo je opomnil, da se mora vrniti� Če
bo sploh našla pot nazaj� Pa saj se ji to ni zdelo
niti tako pomembno� Pomembno ji je bilo, da je
prišla v očetovo bližino in da se bo še vrnila� Ta-
krat bo našla tisto skalo in tisti kamen, ki so ga
vrgli na očetov grob in ga bo nekdo odstranil� Da
bo lahko poljubila zemljo, ki skriva v sebi mami-
no in njeno bolečino�

5. 4 Tam nekje se bova srečala

Velikokrat si je Maks zaželel, da bi vedel, koli-
kokrat je že prehodil pot med domom in cerkvi-
jo� Da gre v tisoče, je premišljeval, kaj v tisoče, v
deset tisoče� Sosed Rudl mu je nekoč dejal, da bi
gotovo prišel okoli sveta, če bi postavljal korake
enega za drugim� In prav s to potjo je povezan
tudi njegov prvi spomin� Z dedom sta se prav po-
časi vzpenjala v breg, on pa se je s celo roko opri-
jemal njegovega kazalca� Bal se je, da bo zdrsnil
po strmem bregu navzdol in se odkotalil vse do
njihove hiše in še naprej� In spominjal se je de-
dovega glasnega sopihanja, njegovega obraza se
pa ni mogel spomniti, pa čeprav si je tega še tako
želel� Ded je za vedno izginil iz njegovega življe-
nja� Da je odšel k farni cerkvi počivat, so mu de-
jali� Kaj naj bi to pomenilo, tega še nekaj časa ni
mogel razumeti�
Potem je začel hoditi k cerkvi z očetom� Vedno
ga je prevzela zanj tako mogočna cerkev, visoka

216

15. 02. 2021 08:26:06
Marija na kolencah2.indd 216
Marija na kolencah2.indd 216 15. 02. 2021 08:26:06