Page 17 - Marija na kolencah

lipa in velik, pokrit prostor pred vhodom v cer-
kev� Rad je pogledal navzdol na njihovo kmetijo,
ki je bila ugnezdena na koncu široke doline, vse
naokoli nje pa so se raztezali travniki, gozdovi
in nekaj njiv� Kadar je bil oče dobre volje, ga je
popeljal še naprej na vzpetino nad cerkvijo, mu
pokazal ceste, ki so se tam v daljavi vijugale po
obeh dolinah, in mu pripovedoval imena vasi, ki
so se kot grozdi pripenjale na bele črte�
Do prvih sosedov so imeli vsaj štiri desetke
hoda, še enkrat toliko do naslednjih� Trdne do-
mačije so bile to� Redka polja so dajala vse za
domačo potrebo, živeli so pa v glavnem od gozda
in živine� Slučajni popotnik je imel občutek, da tu
ne živi veliko ljudi, ko pa so se ob nedeljah zbrali
v cerkvi, so jo napolnili do zadnjega kotička� »Tr-
dna podružnica smo, skoraj fara!« so radi dejali
gospodarji, ko so se zbirali po maši okoli lipe�
Ključ cerkve je bil v varstvu samo pri njih in se-
veda v župnišču tam v dolini� Na to so bili vsi Pod-
bregarjevi zelo ponosni� In oče je, če je le mogel,
zagrizel v breg proti cerkvi� Maks je komaj čakal
na to, saj je vedel, da ga bo vzel s seboj� V breg
sta hodila hitro, da ga je komaj dohajal� Oče mu
je dovolil, da je nosil ključ cerkvenih vrat� Bil je
velik in težak, da ga je moral sprva držati z obe-
ma rokama, pozimi pa je bil mrzel in ga je presta-
vljal iz roke v roko, da mu ni primrznil na dlan�
»Vsaj rokavičke naj vzame,« je predlagala
mama in Maks jo je hvaležno pogledal� Toda oče
je dejal, da se mora fant utrditi, in na pot je odšel
golorok�

217

15. 02. 2021 08:26:06
Marija na kolencah2.indd 217 15. 02. 2021 08:26:06
Marija na kolencah2.indd 217