Page 12 - Od Santiaga do Assisija

»Bog,
naredi iz mene
orodje tvojega miru …«

Dovadola – Capannina

Ponoči močno dežuje in piha. Spanje za de-
belimi zidovi je prijetno, saj sem utrujen od
dolge vožnje. Zgodaj zjutraj si v skupni kuhinji sku-
ham kavo in jo pijem zunaj pri cerkvi, ki je posve-
čena sv. Andreju. Ko se vrnem v sobo, začnem
pospravljati posteljo in spalno vrečo. Med tem
časom vstane tudi prijatelj, s katerim sva se spo-
znala prejšnji večer. Predstavi se mi kot Rainer iz
Nemčije in prvo, kar naredi, je, da si na glavo po-
vezne klobuk. Res je posrečen in takoj se ujameva.
Ko narediva prve metre v mestu, si kupiva še si-
rove štručke in banane za na pot. Danes nimava
do prenočišča nobene možnosti kupiti hrane. Iz
Dovadole se vračava po glavni cesti in kmalu za-
vijeva v hrib, kjer je tabla za pričetek Poti. Sam z
velikim navdušenjem zagrizem v prvi klanec in
Rainer takoj zaostane. Pokaže mi, naj grem naprej.
Dobiva se zopet pri vmesni postaji, ki je 2 km z na-
črtane poti, saj je tam cerkev sv. Antona Padovan-
skega in je žig obvezen za potrdilo na koncu poti.
Rainer obupa in se vrne, sam pa poiščem duhov-
nika in dobim prvi žig. Grem še v cerkev, kjer si
ogledam naravno votlino in prižgem prvo svečko.
Naslednje kilometre hodim popolnoma sam. Pa
saj že vem, da nisem sam, ker me na poti čaka
pero planinskega orla. Z veseljem ga poberem in

Ivan Gričnik

76