Page 10 - revija Rad te-se imam
P. 10
Svetost
najin vsakdanji izziv
Svetost – nedosegljiv ideal ali vsakodnevna
izbira? Poglej in preveri, ali ni to morda tudi zate!
Ko govorimo o svetosti, se mlad kristjan tem? Mi, da smo sveti? A zdaj? Res? Kaj pa sploh
pogosto znajde v precepu. Svetost? Okej, pomeni iskati svetost, biti svet? In kaj to prinese
ampak … Z vidika današnje kulture se pri- nam in našim (ljubezenskim) odnosom?
zadevanje za svetost zdi zastarelo in že kar noro
početje, predvsem pa je velika ovira pri zapoveda- Uh, koliko vprašanj! Radovedni, kajne? Gremo
nem uživanju življenja, kjer se vse vrti okrog lahko preverit!
prisluženega denarja in uspeha za vsako ceno,
okrog najnovejših tehničnih pripomočkov, celo- SVETOST ZA VSAK DAN
nočnih zabav in kratkotrajnih zvez, ki temeljijo na
telesni privlačnosti. Zdi se, da v takšnem svetu ni Sami sebi se pogosto zdimo največji grešniki,
prostora za svetost posameznika, še manj lahko toda sveti Pavel nam govori ravno nasprotno.
svetost v njem živi preprost mlad par. Pravi, da nas je Bog izbral, da smo Zanj sveti
že zdaj, in da nas ima neizmerno rad. Tako je,
Zatakne se tudi znotraj Cerkve. Svetniki so ponovimo še enkrat: izbrani smo, sveti in Bog
naši ideali! Seveda, a nanje pogosto gledamo kot nas ima rad … Kakšno olajšanje! Ni rekel, da bi
na zvezde na nebu – lepe, svetle, popolne … pred- morali biti popolni, ni nam treba postati boljši in
vsem pa nam, navadnim smrtnikom nedosegljive. lepši, da bi si zaslužili Njegovo ljubezen. Vse to že
Ko nam svetnike kdo postavlja za zgled, nas zato imamo – Njegova ljubezen nas ovija in varuje kot
prime, da bi puško pri priči vrgli v koruzo! Napol topel plašč pozimi. Ko to začutimo in spoznamo,
obupano, napol uporno skomignemo, češ, itak lahko ljubezen, ki nam jo velikodušno naklanja
je brezveze, mi smo pač takšni in takšni in nikoli Nebeški Oče, pričnemo živeti tako, kot nam
ne bomo … (dopolni vsak sam ) Dovolimo, da naroča sveti Pavel: skozi usmiljenje, dobrotljivost,
v naše pomisleke poseže apostol Pavel, ki nas v ponižnost, krotkost in potrpežljivost do drugih,
Pismu Kološanom (Kol 3,12) imenuje »Božji izvol- pa tudi do sebe. Sebe in druge tudi prenašamo
jenci, sveti in ljubljeni«. Hmmm, kaj hoče reči s in si odpuščamo; poleg tega smo hvaležni, se
med seboj spodbujamo in v srcu častimo Boga.
Svetost živim, ko … (prim. Kol 3,12-17)
̥̥ do sebe in drugih pristopam z iskrenim za- Svetost torej ni le v čudežih in velikih deja-
nimanjem, odprtostjo in sočutjem; nih, v resnici je sestavljena iz čisto majčkenih
vsakodnevnih trenutkov in del, ki jih zmore vsak
̥̥ drugega ali neko situacijo preprosto opazujem, pri izmed nas – tudi jaz, tudi ti. Svetost je sestavl-
tem pa ne čutim potrebe, da bi ocenjeval/-a; jena iz trenutka, ko na revnejšega sošolca pogle-
damo z usmiljenjem in sočutjem, in iz trenutka,
̥̥ cenim svoje telo, ga negujem in ga ne ko sedež na avtobusu dobrohotno odstopimo
postavljam drugim na ogled; starejši gospe, ki težko stoji. Pa iz trenutka, ko
bratcu že desetič potrpežljivo razložimo mate-
̥̥ se zavedam svoje nepopolnos- matični postopek, in iz trenutka, ko se nehamo
ti in se imam kljub temu rad/-a;
̥̥ zmorem skromno priznati, da imam tudi jaz slabosti;
̥̥ sem potrpežljiv/-a ob svoji počasnos-
ti ali počasnosti drugega.
88
