Page 8 - Radost zrelih let
P. 8
KADAR JE STAREJŠI 37
ČLOVEK TEŽAVEN demenco. Teh motenj ljudje po-
gosto nimajo za bolezen, ampak
Kako ravnati, ko je onemogli svojec težaven in neprijeten? Ko za človekovo muhavost. V tem
je vse narobe: skriva denar, obtožuje, se zapira vase, sitnari. primeru se v njih ne sproži so-
Ima tistega od domačih, ki ga oskrbuje, za najmanj vrednega. čutje, ampak strah, jeza, odpor
Se loti stvari, ki jih ne zmore več. Hoče nekaj, kar mu škoduje … in obramba. To človeka potegne
v začarani krog, da svojcu čeda-
Vsakdanje življenje in sožitje zmanjšala, če se naučimo razumeti lje težje pomaga, sebi pa škoduje.
otežujejo različne bolezni in in prav doživljati tudi duševne in Oskrbovalec lažje premaga svoj
motnje: telesne, duševne, socialne bolezni. odpor do duševno zmedenega člo-
socialne in duhovne. Govorili smo veka, če duševne motnje v starosti
o tem, kako koristno je, da oskrbo- Ob stiku s človekom, ki je hu- pozna. V njem se zbudi sočutje. Ko
valec pozna vse štiri vrste zdrav- do telesno bolan ali poškodovan, se to zgodi, lahko prav pomaga ne-
ja. In prav tako njihovo nasprotje: običajno začutimo sočutje ali em- močnemu svojcu in obenem varuje
telesne, duševne, socialne in du- patijo. To je zdravo usmiljenje, ko svoje lastno zdravje.
hovne motnje. Oskrba onemoglega nam vedenje in govorjenje omeh-
družinskega člana se večinoma do- ča srčna milina. Stisko drugega Še veliko bolj nas razjezijo soci-
gaja takrat, ko teh bolezni ni mo- sodoživljamo. V nas se prebudi alne motnje drugih, npr. človek, ki
goče pozdraviti. Teža oskrbe se bo solidarnost. Telesna bolezen ljudi bolestno kritizira, negoduje, tožari,
običajno povezuje in nam poma- sitnari ... Pri socialnih motnjah obo-
ga, da postajamo bolj človeški, lijo človekove sposobnosti za lepo
humani. sožitje. Te motnje nam vzbujajo še
večji odpor in še veliko težje začu-
Drugače je ob stiku s človekom, timo sočutje. Pri njih ljudje večino-
ki ima kako duševno bolezen, npr. ma pravijo, da je drugi hudoben.
Siten človek se običajno nikomur
ne zasmili, z njim ni nihče solida-
ren, zato ostaja osamljen. Čim bolj
je osamljen, tem bolj je zagrenjen
in siten in tem bolj drugim očita.
Tako se začarani krog socialne
motnje veča. Običajna sitnoba je
sicer blaga socialna bolezen, kot
Siten človek se običajno nikomur
ne zasmili, z njim ni nihče
solidaren, zato ostaja osamljen.
Čim bolj je osamljen, tem
bolj je zagrenjen in siten
in tem bolj drugim očita.
Tako se začarani krog
socialne motnje veča.
