Page 12 - Srečen zakon
P. 12
oči se svetijo in njuno srce je prepolno nežnosti. Zdaj
ni več razdalj; zdaj je tišina med njima polna glasbe.
Za zaključek bomo tem preprostim stranem na-
deli krono, sonet, ki ga je napisal Francisco Luis
Bernárdez. Menim, da je v tem sonetu mojstrsko
povzeto vse, kar smo osvetlili v tej knjižici, predvsem
vrhovi brezpogojne ljubezni:
Če sem hotel nazaj dobiti, kar sem dobil,
sem moral najprej izgubiti, kar sem izgubil,
če sem hotel doseči, kar sem dosegel,
sem moral prenašati to, kar sem prenašal.
Če sem sedaj zaljubljen,
sem moral najprej biti ranjen,
če sem trpel, nisem trpel zaman,
in če sem jokal, nisem jokal zaman.
Saj sem se po vsem tem prepričal,
da sreče ne moreš v polnosti uživati,
če nisi prej zanjo trpel.
Saj sem po vsem tem razumel,
da cvetovi na drevesu živijo od tega,
kar je pod njim pokopano.
To je najin dom
To ni hiša, zgrajena iz opek, položenih na druge
opeke. Veliko bolj je podobna gnezdu, narejenem iz
vlaken, ki sva jih povlekla iz dna svoje duše: veselje,
odpoved samemu sebi, nežnost, razumevanje.
Po poti, ki sva jo preromala, so se več kot enkrat
zasvetile oči stepnega volka, ki je hotel raztrgati
122
14. 05. 2020 11:37:43
Srecen zakon.indd 122 14. 05. 2020 11:37:43
Srecen zakon.indd 122