Page 13 - Srečen zakon
P. 13
najino edinost; neredko nama je zadišala skušnjava,
da bi zbežala: “Odhajam, to ni moj Dom.” A skušnjavi
sva se uprla.
Potovanje ni bilo enostavno. Kolikokrat so v mr-
zlih zimskih nočeh otrpnile najine misli v dvomu, da
sva zgrešila pot! Kolikokrat sva se spraševala: Sva se
prav odločila? Nisva se poznala. Si ti zares narejena
zame in jaz zate? Je to res najin Dom? A vsakič znova
nama je uspelo prepoditi duhove in znova nadalje-
vati pot.
V preprostem veselju, tihem zadovoljstvu, z ob-
rezovanjem vejevja, glajenjem robov, mehčanjem
ostrin, v umiranju samemu sebi, v nežnih pogovo-
rih … je Dom rasel, kamen za kamnom, dan za dnem,
tiho in potrpežljivo, in tako sva prišla zelo visoko.
Dom so uresničene sanje, vzdušje, obsijano z vese-
ljem, potopljeno v radost, prepojeno z zaupanjem, ki
naju sprejema in naju oba objema s svojima rokama
in iz dveh src dela eno samo srce.
To je najin Dom.
123
14. 05. 2020 11:37:43
Srecen zakon.indd 123
Srecen zakon.indd 123 14. 05. 2020 11:37:43