Page 6 - Ukradli ste mi srce

družbe. V njenem salonu so se shajali slav­
ni ljudje, kot: Balzac, Cavour, Lamartine. Don
Bosku je dala dovoljenje, da sme zbirati svoje
dečke na enem od dvorišč svoje palače.

V nedeljo zjutraj so začeli prihajati fantje,
vsi kričavi in nestrpni. Vsakogar, ki so ga sre­
čali, so spraševali: »Kje je don Bosko? Kje je
tisti oratorij?«

Prebivalci tega mirnega kraja so bili tega
kmalu siti čez glavo: »Kakšen don Bosko!
Kakšen oratorij! Proč od tod, poberite se,
smrkavci!«

Don Bosko je naglo posredoval. Fantje so
se z radostnim vpitjem zgrnili okrog njega.

Don Boskova soba je bila dovolj prostorna,
da so lahko šli vanjo vsi. Osvojili so jo v na­
skoku. Nekateri so sedli na posteljo, drugi na
mizo, spet drugi kar na tla, tretji na okensko
polico.

Eden je ogenj zakuril, drugi ga je pogasil,
eden je sobo pometel, ne da bi jo bil kaj po­
škropil, drugi je brisal prah; vse je bilo raz­
metano vsevprek in starejši so hoteli malo
urediti in pospraviti po sobi. Don Bosko jih
je opazoval in se smejal, govoril jim je le, naj
ničesar ne pokvarijo. Razvedrilo se je menja­
valo z molitvijo.

62