Page 14 - Zasidran v veri

G

Smrt

Smrt nima vonja ne okusa ne telesa.
Vse življenje nas spremlja kot sila izničenja.
Je vljudno zadržana, dokler ne dobi ukaza, da je nastopil njen čas.
Ukaz pa je volja nebeškega Očeta, njegova privolitev v njeno nujnost.
Lahko se najavlja v bolnem telesu, ki umira, a za točko preloma ve samo
nebeški prestol.
Smrt izžene življenje in prinaša nebivanje.
Človek se boji nebivanja in ga zato slutnja smrti prestraši, ohromi.
Vendar smrt ni krivična.
Preprosto opravlja, kar mora.
Ugaša življenje, da bi se ljudje mogli roditi v veličastvo Jezusove resnice.
Da bi bili sprejeti v šotor neminljive nebeške slave.
Zavedajmo se torej, da stoji smrt ob zibelki našega rojstva v večnost.
Hudo je edino človeku, ki ga smrt izroča vratom podzemlja.
Ta se mora resnično bati, kajti v trenutku, ko se zave svoje usode,
ni poti nazaj.
Ne drugam.
Ni barantanja s smrtjo, naj ga odvede pred obličje Najsvetejšega.
Če pa živimo v Jezusovem duhu in izvršujemo njegov nauk, nam smrt
ne more škodovati.
Smo na varnem.
V spremstvu Jezusove Matere, angelskega zbora, pravičnih duš.
Molitev za srečno smrt nam bo zagotovila to veličastno spremstvo.

G126