Zvezda

Živel je strog človek, ki se je zaobljubil, da se do sončnega zahoda nikoli ne bo dotaknil ne hrane ne pijače.
Mož je bil prepričan, da je njegovo dejanje Bogu zelo ljubo, ker se je vsak večer nad najvišjo goro v dolini na nebu prikazala zvezda, ki so jo lahko videli vsi ljudje.
Nekega dne je mož sklenil, da se povzpne na goro in neki deček je na vsak način hotel iti z njim.
povejmo z zgodbo 03 2017aZaradi vročine in napora sta oba kmalu začutila žejo. Mož je otroka nagovarjal, naj pije, toda ta mu je odgovoril: »Pil bom, če boš pil tudi ti!«
Spokorni mož je v zadregi: ni hotel prekršiti svoje zaobljube, po drugi strani pa ni hotel, da bi deček trpel žejo.
Končno je popustil ter pil in otrok je storil enako. Vendar si tisti večer mož ni upal pogledati v nebo, ker se je bal, da zvezda ne bo zasijala.
Toda kako je bil presenečen, ko se je vendar ozrl proti nebu in videl, da nad visoko goro sijeta dve zvezdi!
»Ljubezen je večja od posta!« bi lahko strnili sporočilo zgodbe. Post ni sam na sebi dobrina, ampak je le sredstvo, ki nam pomaga obvladati sebičnost. Pomemben je, kolikor vodi k nečemu boljšemu! Najboljši »post« je, če si prizadevamo za pravičnost in znamo prisluhniti bližnjemu, videti njegove potrebe in mu priskočiti na pomoč.

Rustja B., Ognjišče (2017) 03, str. 33

Zajemi vsak dan

Kjer ne živimo občestva med seboj, tudi občestvo s troedinim Bogom ni ne živo in ne resnično.

(Benedikt XVI.)
Ponedeljek, 18. December 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh