Z Marijo in Jožefom v Betlehem
Marija je živela v vasici Nazaret. Imela je zaročenca Jožefa. Nekega dne jo je obiskal od Boga poslani angel Gabriel. Rekel ji je: »Veseli se, Marija, rodila boš otroka, ki mu bo ime Jezus …«
To zgodbo že vsi poznamo, kajne? Pa vendar je najboljša zgodba vseh časov. Nepozabna je!

Adventni koledar Ognjišča ne skriva slaščic, no, vsaj tistih iz sladkorja ne. Pod kartonastimi okni so drobni ‘bonbončki’ za spodbudo, ki gradijo božično pričakovanje.

Z adventnim koledarjem otroci odkorakajo v Jožefom in Marijo v Betlehem: vsak dan odprejo okence, pod katerim se skriva droben izziv: objemi mamo; pomagaj očetu nabrati mah; 1, 2, 3, koliko svečk že gori? ... (Marjetka Pezdir Kofol)

ADVENTNI KOLEDAR
42 x 30 cm,
ilustrirana kartonasta plošča
s perforiranimi okenci
cena 4,90 €
* * *
Naročite koledar
tudi v spletni knjigarni Ognjišča

foto: Benjamin Pezdir

pripravlja Marko Čuk

Ob 30-letnici Radia Ognjišče in 60 letnici Revije Ognjišče smo izdali namizni  "večni koledar".

Koledar lahko postavimo na mizo, listi so povezani s spiralo. Vsak dan obrnemo list, ki nam ponudi fotografijo s slovenskim motivom: iz narave, s cerkvijo, krajem, s kulturno, stavbno dediščino ... Fotografiji je dodana misel, ki nas nagovori, nas poveže z motivom, svetnikom ... in tako dodatno poskrbi za naše razpoloženje tisti dan. Na vsakem listu koledarja je zapisano tudi ime svetnika, ki se ga tisti dan spominjamo. Koledar ni vezan na točne datume in leta (nima navedenih dni v tednu, ni ponedeljko, torkov ... ), zato ga imenujemo "večni koledar" in ga lahko uporabljamo leto za letom. 

Za izjemne fotografije, ki nagovarjajo slovensko dušo, je poskrbel Janez Medvešek, slikar, pesnik in tudi izjemen fotograf. Njegova "koledarniška" fotozgodba nas vodi iz dneva v dan, skozi mesece ... po poti skozi našo domovino, po vseh njenih pokrajinah ... Njegove fotografije nam ponujajo široke poglede naše krajine, številne zanimive in lepe motive, detajle, ki jih je avtor odkrival na svojih številnih poteh po naši domovini in jih zdaj v tej fotozgodbi skozi "leto in dan" odkriva tudi drugim.

Naj bo koledar ,naš vsakodnevni spremljevalec, ... in lepo darilo za vse, ki imajo radi modro besedo in slovenske razglede in našo naravno in kulturno dediščino ...

VEČNI KOLEDAR OGNJIŠČA
14,5 x 12,5 cm
183 listov povezanih s spiralo
Zasnova in izbor misli: Mateja Subotičanec
Fotografije: Janez Medvešek
Uredil in izbor fotografij: Marko Čuk
Grafična zasnova in oblikovanje: Andrej Jerman

cena 16,90 €
* * *
Naročite koledar
tudi v spletni knjigarni Ognjišča

pripravlja Marko Čuk

Rožni venec je bil posnet v letu 2007, molili in peli so bogoslovci ljubljanskega (svetli in žalostni del) in mariborskega bogoslovja (veseli in častitljivi del).
Uvodne pesmi poje oktet mariborskih bogoslovcev pod vodstvom Klemena Jagra (Že zora se dela in Zveličar naš je vstal iz groba) in oktet ljubljanskih bogoslovcev pod vodstvom Sebastjana Likarja in Janeza Jeromna (Jaz sem živi kruh in Mati žalostna je stala).
Snemano v kapeli ljubljanskega bogoslovja in v kapeli mariborskega bogoslovja.

iz vsebine:

CD1
1.    Vera     0.57
VESELI DEL
2.    uvodna pesem: Že zora se dela (F. Kimovec, prir. G. Zafošnik)    3.18
3.    uvodne prošnje    1.40
4.    prva skrivnost (ki si ga Devica od Svetega Duha spočela)    4.24
5.    druga skrivnost (ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila)    4.25
6.    tretje skrivnost (ki si ga Devica rodila)    4.16
7.    četrta skrivnost (ki si ga Devica v templju darovala)    4.11
8.    peta skrivnost (ki si ga Devica v templju našla)    4.25

SVETLI DEL
9.    uvodna pesem: Jaz sem živi kruh (S. Teolan, prir. J. Trošt)    2.12
10.    uvodne prošnje    1.23
11.    prva skrivnost (ki je bil krščen v Jordanu)    3.28
12.    druga skrivnost (ki je v Kani naredil prvi čudež)    3.43
13.    tretja skrivnost (ki je oznanjal Božje kraljestvo)    3.29
14.    četrta skrivnost (ki je na Gori razodel svoje veličastvo)    3.39
15.    peta skrivnost (ki je postavil sveto evharistijo)    3.31

CD2
ŽALOSTNI DEL
1.    uvodna pesem: Mati žalostna je stala (A. Foerster)    3.54
2.    uvodne prošnje    1.27
3.    prva skrivnost (ki je za nas krvavi pot potil)    4.28
4.    druga skrivnost (ki je za nas bičan bil)    4.32
5.    tretja skrivnost (ki je za nas s trnjem kronan bil)    4.31
6.    četrta skrivnost (ki je za nas težki križ nesel)    4.37
7.    peta skrivnost (ki je za nas križan bil)    4.30

ČASTITLJIVI DEL
8.    uvodna pesem: Zveličar naš je vstal iz groba (G. Rihar)    2.52
9.    uvodne prošnje    1.31
10.  prva skrivnost (ki je od mrtvih vstal)    4.23
11.  druga skrivnost (ki je v nebesa šel)    4.11
12.  tretja skrivnost (ki je Svetega Duha poslal)    4.19
13.  četrta skrivnost (ki je tebe, Devica, v nebesa vzel)    4.13
14.  peta skrivnost (ki je tebe, Devica, v nebesih kronal)    4.12
15.  molitev za duše v vicah    4.36

pripravlja Marko Čuk

Ljudska glasba je v zgodovini odmevala v vsaki hiši. Ob dolgih zimskih večerih so se zbirali na domačiji, poleti pa so prepevali tako ob delu kakor med vasovanji. Nekatere ljudske pesmi so otožne, druge vesele, tretje malce hudomušne. Takšne, kakršno je življenje. Nastajale so ob različnih priložnostih in se kot take zapisale v srce slovenske folklore. Kljub prodoru moderne glasbe in novih glasbenih zvrsti je ljudska pesem še vedno ljuba mnogim Slovencem, med drugim tudi slovenskemu baritonistu Matjažu Robavsu in slovenskemu citrarju Tomažu Plahutniku. Odločila sta se, da bosta združila moči in tako je nastala zgoščenka, ki sta jo poimenovala kar Slovenska pesem.

Na zgoščenki je 13 slovenskih ljudskih pesmi, ki jih poje Matjaž Robavs, član skupine Eroica in tudi v tujini priznani pevec, ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika.

Pesmi na zgoščenki: Dober večer; Moj očka so mi rekli; Bleda luna; Jaz 'mam pa konjča belega; Ta drumlca je zvomlana; Goreči ogenj; Polka je ukazana; Zrejlo je žito; Ena ptička priletela; Le predi, dekle, predi; Venci bejli; Iz stolpa sem; Le pijmo ga.

iz vsebine:

Na zgoščenki najdemo trinajst slovenskih melodij. Prva pesem Dober večer govori o tem, kako je dekle fantu vrnilo prstan in mu s tem dalo slovo. Sledi nekoliko bolj hudomušna skladba Moj očka so mi rekli, ki prikazuje težave fantiča, kateremu je oče dejal, naj se oženi, a ta ni poznal nobene deklice s planine, za vsako vrsto dekleta pa je našel tudi kakšen izgovor. Bleda luna nas popelje v zasanjano moč noči, ko privrejo na dan vsa čustva, posebej še tista, ki so namenjena ljubljeni osebi. Razvedrilna pesem Jaz mam pa konjča belega govori o veselem človeku, ki se veseli svojih dveh konjičkov. Pesem nam s svojim besedilom sporoča, da moramo ceniti stvari, ki jih imamo, in biti za to tudi hvaležni. Peta po vrsti je koroška pesem Ta drumlca je zvomlana. Gre za izredno nežno ljubezensko pesem, ki se na svojevrsten način dotakne vsakega poslušalca. Tako je tudi z naslednjo skladbo Goreči ogenj, ki pripoveduje o zaljubljenem fantiču z nešteto vprašanji in nobenim odgovorom. Tega mu ne nameni niti luna. Sledi veseljaška skladbica Polka je ukazana, ki se nekoliko pošali iz nežnejšega spola, ko si fant išče primerno soplesalko. Osma po vrsti je prekmurska pesem Zrejlo je žito, ki nas povede v prekmurske ravnine in na žitna polja ter nam s tem pričara pridih kmečkega življenja. Ena ptička priletela je še ena od ljubezenskih ljudskih pesmi na zgoščenki. Govori o tem, da je ljubezen bolezen in da je edino zdravilo, ki pozdravi bolečino, čas. Le predi, dekle, predi je znana ljudska pesem, za katero je besedilo napisal blaženi Anton Martin Slomšek. Sledi spet nekoliko otožnejša prekmurska viža Venci veili. Vsa dekleta imajo ovenele vence, le en venec je zelen, saj ga zalivajo dekličine solze, ki so tako močne, da bi razdrobile še kamen. Predzadnja skladba opeva zvon in njegovo zvonjenje. Iz stolpa sem je domoljubna pesem, ko fant prosti zvon, naj mu v tujem svetu obuja spomin na rodno vas. Zgoščenka se zaključi s pivsko pesmijo Le pijmo ga, ki se s svojim šaljivim besedilom dotika tudi teološke vsebine.

Matjaž Robavs (pogovor z njim)

Tomaž Plahutnik (pogovor z njim)

predstavitve pripravlja Marko ČUK

Poleti 2018 je izšla nova revija "iz zbirke" Verujem, upam, ljubim!, ki izhaja občasno in ni vezana na določen časovni okvir, saj je tematska.

Tokrat je revija bolj počitniško - razvedrilno naravnana - pravzaprav je to strip s stotimi prigodami Indijančka. Indijančka? Ja, prav ste prebrali, tistega iz Ognjišča, ki že več kot petdeset let - mesec za mesecem - razveseljuje bralce s svojimi iskrivimi vragolijami. Bralci Ognjišča ga dobro poznajo, nekateri pravijo, da še vedno, ko vzamejo v roke novo revijo, najprej pogledajo, kaj je tokrat "ušpičil" Indijanček. Veliko je tudi takih, ki so Ognjišče odkrili in ga začeli brati ... prav zaradi Indijančka in - so kar težko čakali, da bo mesec naokoli in izide nova "indijanska" dogodivščina ... nekaj znanih ljudi pritrjuje temu tudi v svojih spominih, ki so tudi objavljeni v reviji ... Nekateri ljubitelji stripov so Ognjišče že doslej kupovali samo zato, da so lahko izrezali stran z Indijančkom (...) ko se jih je dovolj nabralo, pa so jih dali vezati in imeli svoj strip. Seveda pa se bo našlo tudi nekaj takih, ki zanj še niso vedeli, in je izdaja revije priložnost, da Indijančka odkrijejo "v paketu", potem pa ... morda mu bodo kasneje sledili tudi kot bralci Ognjišča ...

Strip ima tudi danes veliko izrazno moč in je pri mnogih ljudeh različne starosti zelo priljubljen, Indijanček ima francoskega avtorja in prav francoski strip je bil že od nekdaj zelo kvaliteten. Seveda pa ima strip lahko tudi pomembno sporočilno in vzgojno moč, prinaša lahko dragocena življenjska spoznanja ... v izrisani zgodbi in kratkih stavkih v "oblačkih"  V reviji smo vsaki Indijančkovi dogodivščino pripisali še pregovor (večinoma so slovenski, nekaj tudi tujih), ki skuša širše povzeti vsebino ali glavno sporočilo posamezne "indijanske" zgodbe. (...) Vedno se nam morda ni ravno najbolje posrečilo, ker je težko prav za vsako življenjsko zgodbo najti ustrezen pregovor ... morda pa boste bralci odkrili kaj bolj posrečenega (le sporočite nam), dodatno "napenjanje možganov" prav gotovo ne bo škodilo ... sicer pa imajo "vsake oči svojega malarja", kajne? ...

Še izkušnja: ...v začetku letošnjega leta sem dober mesec, dva ... dan za dnem preživljal z Indijančkom ... veliko sem se ukvarjal z njim: iskanje, skeniranje, restavriranje raztrganih originalov, izbiranje, spravljanje v  neko logično "vrsto", celoto, zgodbo ... zamenjave, dodajanje pregovorov in ... zdaj se mi zdi, da sem se pri tem naučil bolj sproščeno gledati na svet, bolj po otroško (kar nam manjka danes, kajne), odkrivati drobne stvari, humor, se veseliti, biti presenečen, se čuditi novemu, neznanemu ...uporabljati zdravo pamet, se šaliti ... vse to nam v svojem "vsakdanu" prinaša tudi Indijanček ... pa še nekaj je: ko čez nekaj mesecev vzamem v roke strip, se mi zdi, da mi spet hoče povedati nekaj novega ... (zdaj bi že marsikaj spremenil, dodal ... lahko verjamete) ... njegova zgodba je zanimiva, "svoja" v vsakem času ...

Še zaradi nečesa se splača vzeti v roke Indijančka (revijo): vse Indijančke smo za to izdajo še enkrat skenirali (iz že natisnjenih francoskih in belgijskih predlog)  in tako smo dobili novo, kvalitetno in tudi za oko privlačno zunanjo podobo  ... za razliko od tistih Indijančkov, ki so v  štiriinpetdesetletni zgodovini Ognjišča izhajali v reviji, ki je bila (predvsem) v osemdesetih letih, natisnjena na slabem papirju in so bile tudi Indijančkove dogodivščine bolj težko "berljive"?

In še: strip lahko tudi naročite - še več: če bi hoteli imeti katero od objavljenih dogodivščin na posterju -
Preprosto! Napišite številko strani iz stripa in želeno število izvodov.
Naročilo pošljite po mailu: ognjisce.narocila@ognjisce.si.
Možni so trije formati:
A4 -  3 €    A3 -  5 €    A2 -  10 €
Za izdelavo plakata je potrebno nekaj dni. Ob naročilu se dogovorimo za točen čas dostave. Pošljemo vam po pošti, plačate po povzetju ali po predračunu (s stroški poštnine).

iz vsebine

Še nekaj o zgodovini Indijančka: prvi Indijanček, ki je doma iz Francije, je bil v Ognjišču objavljen julija leta 1970 in odtlej smo njegove vragolije redno spremljali vsak mesec. Ob prvih objavah oče urednik Franc Bole Indijančka ni omenjal kot kakšno posebno ‘novost’, očitno takrat še ni slutil, kako zelo se bo priljubil bralcem. Kmalu pa je spoznal, kako pomembno vlogo ima Indijanček za prepoznavnost Ognjišča, zato je vsa leta iz svojega ‘indijanskega’ arhiva skrbno izbiral najbolj posrečene in iskrive prigode. Indijanček je imel svoj ‘šotor’ proti koncu revije, kjer je običajno prostor za humor. Ko smo v devetdesetih letih vsebino Ognjišča nekoliko ‘premešali’ in se je selil tudi Indijanček, so bralci takoj klicali, da Indijančka ne najdejo in naj ga vrnemo na njegovo staro mesto.
Doslej (junij 2018) je bilo objavljanih že več kot 500 različnih prigod našega Indijančka. Arhiv očeta urednika se je v teh, skoraj petdesetih letih objavljanja, počasi izčrpal in če hočemo, da še naprej ostane Indijanček prepoznavni znak našega Ognjišča, moramo kakšnega iz tistih prvih časov (ko je bil tisk slabši) ponoviti. Za največje ‘indijanske’  navdušence pa smo pripravili ta ‘strip’ z izborom stotih že objavljenih.

Gotovo vas tudi zanima, kako je Indijanček prišel v naše Ognjišče? Oče urednik Franc Bole se je v petdesetih letih minulega stoletja (in tisočletja), med bogoslovnim študijem, z avtoštopom ‘potepal’ po Franciji, ki je bila tedaj vzor v liturgični obnovi in je imela najbolj sodoben in prodoren verski tisk. Tam je nabral razne časopise, revije in zlasti mladinski verski tisk, računajoč, da mu bo to v pomoč pri bodočem pastoralnem delu na župniji.
Ko se je aprila leta 1965 v Postojni rodilo Ognjišče in je Franc Bole ustanovil uredništvo v Kopru, je med tistim  ‘francoskim gradivom’ našel tudi veliko takega, kar mu je pomagalo pri ustvarjanju mladinskega verskega mesečnika. Dobrodošli sta bili tudi francoski mladinski reviji Formule 1 in Triolo, ki sta leta 1968 začeli objavljati tudi strip Plumoo (Indijanček). Francosko ime naslovnega junaka izhaja iz besede ‘plume’ (fr. pero), kajti njegov razpoznavni znak sta dve okrašeni peresi, zataknjeni v laseh. Omenjeni reviji sta prihajali tudi na uredništvo v Koper in oče urednik se je s francoskimi prijatelji dogovoril, da sme Indijančka objavljati v Ognjišču.

pripravlja Marko Čuk

Revija Radost zrelih let je druga "iz zbirke" Verujem, upam, ljubim!, ki izhaja občasno in ni vezana na določen časovni okvir, saj je tematska. Namenjena "ljudem v zrelih letih": tistim torej, ki se na starost šele pripravljajo (vsi!) in tistim, ki jo že občutijo - in so morda še zelo pri močeh ... morda pa že delno ali popolnoma odvisni od pomoči domačih ... Tudi za tiste je primerna, ki se trudijo, da bi našli pravi (= zdravi) stik s starostniki, ... in še veliko koristnega prinaša Radost zrelih let. V Sloveniji je namreč že slaba petina starejših od 65 let, do leta 2060 nas bo skoraj še enkrat toliko ... Revijo smo izdali prav zato, da bi bolje razumeli starost, se nanjo pripravili, da bi ustvarili take pogoje, da bomo za ta "zrela leta" lahko rekli, da so radostna, da bo staranje je lahko čas sproščenega, vedrega in enostavnega življenjskega zorenja. Da bi bilo tako, pa je potrebno med mlajšo in starejšo generacijo graditi naraven in dostojanstven odnos ...

Prehod iz aktivnega delovnega obdobja v obdobje starosti je na socialnem, zdravstvenem, ekonomskem in duhovnem področju ... zelo različen. Pomembno je, koliko samostojnosti lahko ohranijo starejši ljudje, koliko so še pri zdravju, ali se v svojem vsakdanjem okolju dobro počutijo, so z mlajšimi našli pravi način sobivanja - ali pa morda vsega tega ni in so vedno bolj odvisni od drugih, domačih ali so morda v domu ostarelih - in so prisiljeni sprejeti pomoč drugih ... Danes različne generacije ne živijo več tako tesno druga ob drugi, ne krepi se več naraven in spontan (=prijazen) odnos med starejšo in mlajšo generacijo, vzorov naravnega in "srečnega" sobivanja je vsak dan manj ... težje je ... mlajša generacija ima vedno manj časa, da bi se okvarjala s starejšimi, da bi bila pripravljena žrtvovati svoj čas. Na stara leta sicer ostane v domači oskrbi še vedno več kot tri četrtine starejših ljudi. Prav zanje je v reviji  Radost zrelih let nekaj izkušenj in smernic, kako se pripraviti, sprejeti in tudi izvajati domačo oskrbo. Pri tem se je treba zavedati, da ne gre le za "servis" ampak gre pri oskrbi starejšega človeka predvsem za odnos, za medčloveški odnos, s katerim gradimo dostojanstvo in spoštovanje. ... In ena najboljših priložnosti, da krepimo svoje socialno zdravje in razvijamo zdravo sodoživljanje s človekom v potrebi, je oskrbovanje onemoglega ali bolnega svojca ... Koliko težav si bomo morda prihranili, če se bomo poučili o tem, kaj "samostojnim in odvisnim" to obdobje prinaša.
Naj bo ta revija pomoč in vodilo, da bo prehod v starost in življenje z drugimi (mlajšimi) ... čim bolj polno in radostno. Dr. Jože Ramovš in Antonija Fink, sta strokovnjaka na področju sobivanja generacij, staranja ... o tej problematiki pišeta zelo poljudno, razumljivo, ... vse z enim samim namenom, da bi lahko čimveč naših starostnikov, ne glede na to, ali so samostojni ali odvisni - ta del življenja preživeli dostojanstveno - radostno. Saj so si to prav gotovo zaslužili.

iz vsebine

S kakšno popotnico se oskrbujemo na poti v samostojno starost?

Upokojitev je v današnji družbi najvidnejši mejnik med srednjimi leti in tretjim življenjskim obdobjem; če rečemo prehod v starost, se sliši trdo, je pa jasneje, da je pred človekom zadnje večje življenjsko obdobje. Kako ravnati, da bo upokojitveni prehod iz srednjih let v starost uspešen?

Kdo naj poskrbi za moje kakovostno staranje? Zakonec? Otroci? Država? Društvo upokojencev? Cerkev? Vsi ti in drugi lahko marsikaj pripomorejo, da se bom staral bolj zdravo, lepše, s trdnejšim človeškim dostojanstvom.

Pri športu šteje končni rezultat. Je tako tudi s človekovim življenjem? Mislim, da imamo v zadnji tretjini – po upokojitvi – nekaj možnosti, da slabo popravimo, dodamo nekaj dobrega, predvsem pa izbrusimo bisere življenjskih izkušenj iz mladosti in srednjih let.

Staranje je lahko čas sproščenega, vedrega in enostavnega življenjskega zorenja

S seboj v starost nosimo tudi bremena, ki so se nabrala v življenju: poraze, nesreče, krivice, zmote, krivdo ... Kako in kam z vsem tem, da nas ne bo vleklo k tlom? Ob upokojitvi je treba v tretje življenjsko obdobje vstopiti spravljen s svojim dosedanjim življenjem. Sprava pa ni lahka naloga.

V starosti se srečujemo z duševnimi, socialnimi in duhovnimi boleznimi, ki niso lažje od telesnih. Naučimo se jih razumeti, da se nam bo ob sitnobi bližnjega prebudilo podobno sočutje kot ob hromem človeku.

Kaj lahko naredim za varovanje in krepitev svojega zdravja v starosti?

Zdravje v starosti je velik blagoslov. Ko pešata telesno in duševno zdravje, nam ostajata veliki rezervi: krepimo zdravo sožitje in duhovno zdravje. Preostane nam vprašanje, kakšen je vpliv v nasprotni smeri. Ali nam telesna bolezen, revščina, slabo počutje in neprimerna oskrba uničijo vso duševno moč in duhovni razvoj?

Kdo pomaga onemoglim, bolnim in invalidnim ljudem? V odgovor bomo navedli stvarne številke. Oskrba, nega in pomoč tem ljudem so zelo stvarne zadeve. Da preživijo, potrebujejo pomoč. Tisti, ki jim pomagajo, opravljajo zanje konkretna vsakdanja opravila, ki morajo biti narejena. Za vsakim primerom je enkratna zgodba, pri njej pa stiske oskrbovalcev in veselje, s katerim pomagajo svojcu.

Oskrbovati svojca, ki mu v starosti pešajo moči ali je bolan, je veliko lažje, če staranje razumemo. Ko upoštevamo, kaj vse je prinesel s seboj iz mladosti in srednjih let, česar ne more več spremeniti, nas mine jeza, ko je siten.

Zakaj je pogovor enkrat lep, drugič ni? Odgovor iščemo zato, ker je komuniciranje z bolnim ali starim svojcem včasih zelo naporno.

Kako ravnati, ko je onemogli svojec težaven in neprijeten? Ko je vse narobe: skriva denar, obtožuje, se zapira vase, sitnari. Ima tistega od domačih, ki ga oskrbuje, za najmanj vrednega. Se loti stvari, ki jih ne zmore več. Hoče nekaj, kar mu škoduje ...

Demenca ostarelega družinskega člana povzroča domačim večinoma hujše stiske kot druge bolezni. Oskrbovanje je lažje, ko to bolezen nekoliko spoznamo in se naučimo osnovnih veščin za komuniciranje z dementnim človekom.

Oskrbovanje težko bolnega, dementnega, onemoglega ali invalidnega svojca je eno od zahtevnejših opravil v življenju. Oskrbovalca izčrpava v celoti in mu poraja hude stiske. Stiska pa je energija, ki daje človeku moč za čudovite ustvarjalne dosežke; če pa je ne uporabi za to, ga pohablja.

V preteklosti so starostno onemogle, bolne in invalidne ljudi oskrbovali samo domači in sosedje. Zadnja desetletja je bila v ospredju javne pozornosti preselitev v dom za stare ljudi. Današnji evropski razvoj gre v oskrbovanje na domu, pri čemer združujejo moči za dostojno življenje onemoglega domači, različne stroke s svojim znanjem ter javna organizacija občinske, pokrajinske in nacionalne politike. Katere strokovne ustanove in programi pomagajo pri oskrbi na domu?

Oskrba starostno onemoglega, dolgotrajno bolnega ali invalidnega svojca je ena od najzahtevnejših življenjskih nalog. Toda ljudje, ki so jo dobro opravili, so tega bolj veseli in na to bolj ponosni, kakor na svoje uspešno podjetje ali hišo, ki so jo zgradili. Velike življenjske naloge pa zahtevajo dobro sodelovanje več ljudi. Malokaj bolj olajša in izboljša oskrbovanje kakor dobro sodelovanje svojcev in povezanost družinskih oskrbovalcev v kraju.

Oskrbovanje starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih družinskih članov je najboljša pot na vrhove sočutne pomoči drugim, obenem pa tudi na vrhove duhovnega poglabljanja v krščanskem in občečloveškem smislu.

Vsak četrti starostno onemogli, kronično bolan ali invaliden se preseli v dom za stare ljudi; slovenski domovi oskrbujejo skoraj 20.000 ljudi. Pri večini od njih je bila preselitev v dom res nujna, vendar pa neredko tudi zelo boleča tako za starega človeka kakor za njegove svojce.

Ko nekdo umira, je to svet trenutek. Takrat človek potrebuje samo še čuteče spremljanje. Kakor ni boljšega negovalca v onemoglosti od domačih, tako tudi ni boljšega spremljevalca pri umiranju od intimnega življenjskega sopotnika iz domače družine.

Ko človek izgubi nekaj vrednega, mu je žal. Za ljudi so najvrednejša stvar na svetu ljudje. Po izgubi ljubljenega bližnjega – pa tudi stvari, ki nam je pri srcu – je žalovanje domače zdravilo za dušo in telo, ki zdravi srčno rano, srce pa odpira, da bo zmožno videti nove možnosti in življenjske naloge ter se zanje ogreti. Zdravo žalovanje hrani našo povezanost s pokojnim čez mejo tega sveta in z Življenjem, v katerem verujemo, da živi.

Za negovanje starostnika potrebujemo ustrezno znanje. Pridobimo ga z branjem strokovne literature in udeležbo na tečajih. Ena izmed knjig, ki opisuje nego starostnika v domačem okolju, je priročnik Domača nega, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba. Že utečene tečaje z naslovom Domača nega organizira Slovenska karitas. O izvedbi teh tečajev se pozanimamo v naši župnijski Karitas. Navežimo tudi stike z ljudmi, ki imajo podobne izkušnje, saj dobimo koristne nasvete in potrditev svojega dela.

Zaradi bolezni ali obnemoglosti je bivalno okolje včasih treba prilagoditi potrebam starostnika. Prilagoditev stanovanja omogoča starostniku varnost, neodvisnost, boljše počutje in tudi lažje negovanje. Prilagoditev okolja je še posebno pomembna, kadar živi starostnik sam.

Staranje povzroči napredujoče spremembe, ki vplivajo na zmanjšano telesno zmogljivost in povzročijo pešanje moči. Vse to vodi v večjo izpostavljenost nevarnostim.

Gibanje je pomembno za vsakega človeka, ker izboljša telesno in psihosocialno zdravje. Vpliva na moč mišic, gibljivost ter prožnost sklepov, boljšo prekrvavitev organov in telesa, boljšo prebavo, vzdrževanje primerne telesne mase in dober spanec. Z gibanjem preprečujemo in zmanjšujemo tveganje za nastanek bolezni, kot so osteoporoza, obolenja srca in ožilja, možganska kap, povišan krvni tlak in drugo.

Negibljivi, slabo gibljivi in oslabeli varovanci, ki večino časa preživijo v ležečem, polsedečem ali sedečem položaju, so izpostavljeni različnim zapletom, kot so razjeda zaradi pritiska, otrdelost sklepov (kontrakture), venska tromboza in zastojna pljučnica.

Starostnik pogosto potrebuje pomoč pri vzdrževanju osebne higiene. Poskrbimo za higieno kože, higieno ustne votline, striženje nohtov, urejanje pričeske, britje brade in urejanje brkov pri moških.

Premikanje in dvigovanje varovanca je zahtevno, zato ga moramo izvajati varno in pravilno, da preprečimo poškodbe hrbtenice.

Za zdravje in dobro počutje varovanca je poleg umivanja kože pomembna tudi higiena ustne votline, nega las, urejanje brkov in britje brade pri moških, striženje nohtov ter primerna obleka in obutev.

Kaj si želite za svojo starost? Vsak si želi ostati vitalen in kar se da dolgo in samostojno živeti v domačem okolju. Ko pa preseneti bolezen ali nesreča, pride na obisk v naš dom patronažna sestra. Nekaterim dobrodošla sogovornica v vsakdanji rutini, drugim razlog za nemir. Kdo so patronažne sestre in kakšno delo opravljajo ter zakaj se je vredno potruditi in včasih poklicati številko patronaže? V pogovoru z ekipo patronažnih sester ZD Izola se lahko prepričate, da ni razloga za strah ali sram. Moji sogovornici sta bili Mirjam Fičur in Klavdija Viler, ki je vodja patronažne službe ZD Izola.

Dom sv. Jožef že 20 let bogati družabno in duhovno življenje Celja in širše okolice. Vodi ga lazarist Jože Planinšek, ki še posebej čuti s starejšimi. Kulturne prireditve in bogato življenje duhovno-prosvetnega centra spremlja varstvo starejših – v Martini hiši nad Celjem je doma 121 stanovalcev.

pripravlja Marko Čuk

Revija Rad te-se imam je izšla kot prva "v zbirki" Verujem, upam, ljubim!, ki izhaja občasno in ni vezana na določen časovni okvir, saj je tematska. Ta prva revija je namenjena predvsem mladim ... Rad te imam! – Rad se imam!
Mladost je izjemen čas, poln izzivov in priložnosti. To je čas, ko spoznavaš sebe, postajaš vedno bolj samostojen, oblikuješ in izbiraš svojo pot. Ni lahko, je pa lažje, če si upaš biti iskren do sebe, poslušaš svoje srce in zaupaš Vanj, ki te ima neskončno rad. Privlačna revija prinaša vsebine o oblikovanju osebnosti in vstopanju v (ljubezenske) odnose. Zapisali smo odgovore na najbolj bistvena vprašanja odraščanja, kot je iskanje smisla življenja, pa tudi: Katera je moja pot? Kako najti punco/fanta? Kako naj gradiva trden odnos? Kaj pa spolnost?
V reviji je polno kažipotov, ki te vodijo skozi odraščanje. Si upaš zaživeti mladost na polno?...

»Naj vam bo ta revija v oporo pri iskanju vrednosti življenja, da bi postajali samostojni in odgovorni. Želim si, da bi se naučili gledati nase s ponosom in veseljem, kajti samo tako boste k drugemu pristopali s srcem in spoštovanjem.«
(nadškof Alojzij Cvikl)

KAJ?
Revija o izzivih odraščanja (iskanje smisla, zmenki, spolnost, prave vrednote) in vstopanju v odnose.

KOMU?
Mladim, ki spoznavajo sebe, postajajo bolj samostojni, oblikujejo in izbirajo svojo pot v življenje. Za najstnike, pa tudi za tiste, ki to nočejo več biti.

KDO?
Revijo smo pripravili mladi sodelavci, ki ustvarjamo rubriko Punce – fantje.

KAJ IŠČEŠ?
Zakaj sem tu? Kam grem? Kje je punca/fant zame? Kako naj živim v svojem telesu, kako naj obvladam svoja čustva? Kaj pa moje želje?

ZMENKI
»Mladost nikakor ni nora doba, temveč je sijajna doba, tista, v kateri Bog po naravnih zakonih polaga v telo in srce mladega človeka globok klic po nekem drugem srcu.« (Michel Quoist)

O SPOLNOSTI
O spolnosti je tako težko govoriti. Ta revija je dobro izhodišče za resen pogovor v mladinskih skupinah, saj pišemo o kontracepciji, samozadovoljevanju, pornografiji, homoseksualnosti, splavu ...

iz vsebine

KATERA JE MOJA POT? - Mladostna iskanja odgovorov na ključna življenjska vprašanja lahko odraščanje spremenijo v zamorjen čas, poln nevednosti. Lahko pa so čudovita izkušnja odkrivanja, molitve, samote, pa tudi skupnosti. Kako doseči, da nas kljub nevednosti in nepopolnostim, s katerimi se soočamo, mladost ne zamori? V svoje iskanje povabimo Boga.

100% LJUBLJEN, 100% ŽIV! - Kdo sem? Od kod prihajam? Kam grem? – Vprašanja, ki razgrajajo v notranjosti vsakega mladega človeka. Veš, da bi nekaj moral narediti, pa se oglasijo dvomi in te ustavijo. Ni več OK, da si tam, kjer si, pa niti še ne veš, kje bi sploh rad bil. Pride čas, ko veš, da moraš življenju odgovoriti ...

SRČNE ŽELJE JIH POZNAŠ? Imaš tudi ti cel kup želja? Nov telefon, potovanje, kavbojke? Uspeh v šoli ali na fakulteti? V prihodnosti lastno podjetje, stanovanje, družino? – V redu je, če si veliko želiš, vendar pozor: ni vsaka želja bistvena, pristna, položena prav vate in v tvoje srce. Preveri, kako odkriješ pravo in potem deluješ tako, da jo dosežeš!

TELO – IZVIR MOJE SREČE Ah, ti nemogoči lasje, očala na nosu, preširoki boki, nerodne roke in, joj, spet nov mozolj na čelu! Posebej v mladosti se lahko zdi, da napakam na tvojem telesu ni ne konca ne kraja. In vendar je pomembno, da vzljubiš svoje telo – v ljubečem odnosu do njega je namreč pot do osrečujočih dejanj, odločitev, odnosov. Dobrodošel na poti spoznavanja ... samega sebe!

ČUTIM SE - Čustva se ti morda zdijo nekaj za med staro šaro,
a temu še zdaleč ni tako. Za osrečujoče doživljanje sebe in gradnjo odnosov, ki ti bodo v zadovoljstvo, poleg telesne potrebuješ tudi čustveno zrelost. Najboljši zgled zanjo najdeš v Jezusu.

PRAVA SAMOZAVEST - Si tudi ti želiš samozavestno zakorakati na plažo, končno zbrati pogum in poklicati tisto luštno punco ali pa suvereno opraviti razgovor za poletno delo? Iščeš način, kako bi to dosegel? Misliš, da moraš shujšati, se prisiliti, postati popoln? – Pravzaprav ti ni treba ničesar od tega ... ko spoznaš sebe in verjameš v svojo vrednost.

V ODNOSE POVABI BOGA! - Kot človek si bitje odnosov. V nekatere se rodiš, v druge se podajaš, vedno pa te vodi hrepenenje po ljubezni, prijateljstvu, varnosti. Da bi temu hrepenenju lahko prisluhnil in mu iskreno sledil, ti je Bog podaril natančen kompas – tvoje telo – ter neprecenljiv zgled v Jezusu. Te zanima več? Podaj se na pot iskanja! Nagrajen boš z odnosi, v katerih boš lahko pristen, svoboden, srečen.

NAČRTOVATI, ZAKAJ IN KAKO - Sovražim urnike! Življenje z njimi je dolgočasno. A vendar me spontanost in neomejenost begata. Če si ne postavim mej, se sploh ne znajdem, postajam zmeden. Kje je prava mera spontanosti, da življenje ne postane dolgočasno? Kako doseči rezultate, ne da bi se v vsakdanji rutini počutili kot zaporniki?

KO SE ZALJUBIŠ ... Željo po ljubezni in metuljčke v trebuhu spremljajo številna vprašanja. Punce se sprašujejo: me je sploh že kdo opazil? Kakšna naj bom, da mu bom všeč? Kaj če si želi le dekleta za eno noč? – Tudi fante muči mnogo vprašanj: naj ji povem, da mi je všeč? Kaj če me zavrne? Kaj naj počnem s svojim telesom, ki ob dekletu ponori?

SANJSKA ŽENSKA IN PRINC NA BELEM KONJU - Nekdo je na poti k tebi, vendar ga dolgo ni ... Čas beži, ti pa hrepeniš po ljubezni in nežnosti. Morda se ti zdi, da so na vrsti kompromisi in je napočil čas, ko znižaš merila in se prepustiš. Stojiš pred semaforjem, na katerem gori rdeča luč. Ne zapelji v križišče!

SKUPNA HOJA S CILJEM - Mi daš telefonsko? – Kaj počneš v petek zvečer? – Bi hodila z mano? – Vprašanja, s katerimi se fant in punca dogovarjata za zmenek in skupno hojo, se zdijo lahkotna, a preden jih zastavita ali nanje odgovorita, je ključno, da pripravita teren, precej drugačen od prižganih sveč, izbrane romantične glasbe in vrhunske organizacije.

SPOLNOST - KAKO DALEČ JE PREDALEČ? - V lekarni vprašam, ali se dobi tabletka za osrečujočo spolnost. »Gospodična, recept za kontracepcijo vam mora napisati ginekolog, lahko pa vam dam zgibanko o varni spolnosti.« »Nisem vprašala po varni spolnosti, hočem recept, s katerim se bom v spolnosti počutila srečno, saj veste, brez dvomov, ali sva naredila prav, kaj pa če slučajno ...«

ČISTOST JE NAČIN ŽIVLJENJA - Si ob naslovu pomislil: Ah, spet ta čistost, spet ta vzdržnost? Nič spolnosti do poroke – torej nič novega? Si upaš kljub temu prebrati do konca?

SRAM IN PORNOGRAFIJA - Vsi si želimo biti svobodni in svobodno vstopati v odnose, vendar se nam pri tem večkrat zatakne ob vprašanju resnične svobode. Punce se sprašujejo: naj fantu povem, da mi je kdaj nerodno, da nečesa nočem, ali sem le preobčutljiva? Je v redu, da za šolo ali zmenek oblečem tisto kratko majčko? – Tudi fante kdaj spreleti: naj se pridružim sošolcem, ki listajo po Playboyju, in ohranim ugled pravega moškega? In zakaj bi se moral upreti kliku na sličico razgaljene lepotice?

SAMOZADOVOLJEVANJE - Med listanjem po revijah naletim na članke o samozadovoljevanju: »Spoznaj se, sprosti odvečno energijo, pozabi na predsodke ...« Med kopico priporočili brskam za informacijami o ljubezni, iskrenosti, sreči. Niti sledu. To bo gotovo pomota ... Kako bi lahko pozabili na bistveno?!

ŠTIRJE MITI O SPOLNOSTI - Te bo imel raje, če boš spala z njim? Ga nočeš izgubiti? Obljublja, da bo počakal dokler ne boš pripravljena? Misliš, da ne zmore brez tebe? Ta štiri vprašanja so štirje napačni razlogi za spolnost. So pa tudi razlogi za nemir v odnosu.

KONTRACEPCIJA - No, kondom se natakne tako ...« je svojo službo vestno opravljala predavateljica, ko je razredu hihitajočih mladih pojasnjevala vrste kontracepcije in njihovo zanesljivost. Sporočilo predavanja bi lahko strnili nekako takole: da je seks priljubljena vrsta rekreacije, pri kateri je najpomembnejša zanesljiva zaščita. – Se tudi vam zdi, da smo nekje zašli?

SPLAV - Podatek, da je bilo v Sloveniji samo leta 2011 opravljenih 4236 dovoljenih splavov, učinkuje kot hladen tuš. Videti je, da so mnogi še vedno prepričani, da je splav varen poseg in ga vidijo celo kot del načrtovanja družine. Zakaj gre v resnici za usodne zmote?

HOMOSEKSUALNOST - Bog nas je ustvaril radovedne, da iščemo odgovore na vprašanja, da raziskujemo in odkrivamo resnico o ljubezni in o spoštovanju. In Bog nas je ustvaril različne, da drug drugega učimo spoštovati in ljubiti ter tako postajamo sveti. Prav vsi, tudi tisti, ki čutijo privlačnost do istega spola.

CELIBAT ... - Ko prijatelj omeni, da gre v semenišče, se njegova klapa nasmiha in se mu posmehuje. Zakaj smo taki? Mar nekomu privoščimo življenje brez spolnosti?

ČISTA TUDI PO POROKI - Zakaj bi o čistosti po poroki sploh razmišljali? Kaj ni po poroki vse dovoljeno? Pred poroko ne smemo, zdaj nas omejujete še v zakonu? Ogromno ločitev je, zakaj ljudje ne zmorejo živeti skupaj? Če kontracepcija ni ok pred poroko, zakaj bi bila sprejemljiva v zakonu? Ko se poročiš, tvoje telo ne postane last drugega, še vedno je tvoje! Uf, koliko zmede! Bistvo je vendar čisto enostavno.

ŽENSKI CIKLUS – NADLOGA ALI DARILO? Hej, na kaj pomisliš ob besedi menstruacija? Morda na nečisto kožo, krče in tablete proti bolečinam? Na dni, ko ti ni treba telovaditi? Ali na občutljivost, za katero smo poznavalsko prepričani, da je posledica PMS? – Menstruacija je po mnenju mnogih neprijetna nadloga, ki jo je potrebno urediti in ukrotiti, mi pa poglejmo, zakaj gre v resnici za mogočno posebnost ženskega telesa.

ISKRENOST JE KOT LEPILO - Odnosi so kot je sestavljanka, ki ji z vsako odločitvijo dodamo nov košček. Če ga postavimo na pravo mesto, gradimo mojstrovino. Ko smo v ljubezenskem odnosu iskreni, smo mirni in sproščeni – takrat lahko fantje zares pokažejo svojo prvinsko moč, punce pa svojo žensko lepoto in privlačnost.

SPOŠTOVANJE - Veliko se govori o njem, a kako ga iz besed spraviti v življenje? Kako živeti mladost v spoštovanju do sebe in kako spoštovanje izkazovati fantu/punci?

ZVESTOBA V VELIKEM IN MALEM - Je zvestoba zate samoumevna? Je biti zvest dolžnost ali izbira?

ZAUPANJE JE TEMELJ NAŠE SREČE - Zaupati ne pomeni samo verjeti, da me drugi ne bo prevaral. Gre za nekaj mnogo širšega – za moj odnos s samim seboj, pa z bližnjim, s svetom in z Bogom. Gre za moje občutenje čisto vseh odnosov, ki jih živim. Ko resnično zaupam, sem varen.

ODPUŠČANJE JE ZDRAVILO ZA ODNOS -  Nesporazumi in zamere se zgodijo sami od sebe, odpuščanje – če je resnično – pa je velikokrat prav naporna reč. Zakaj bi se trudili zanj?

ODGOVORNOST ZBLIŽUJE NAJINE POTI - Kaj ima odgovornost skupnega z osrečujočim odnosom? Nič? Ali morda vse?

SPROŠČENOST JE NAJINA MOČ - Kakšna je resnična sproščenost? Je poleti kaj drugačna kot med letom? In kakšna je sproščenost v dvoje?

OPTIMIZEM IN DOBRA VOLJA - Ko prva zaljubljenost mine, je čas za resničnost, ki pa ni vedno nabita z dobro voljo. Nasprotno, zanjo se je treba odločiti. Obvezna smer: nasmeh.

Katere so ključne vrednote, ki jih živita v odnosu? Je vajin odnos zrasel iz prijateljstva? Kako v vajin odnos vključita Boga? Ta in še več vprašanj smo zastavili mladim zaljubljenim parom. Kako pa kaj vrednote v vajinem odnosu?

Mladi, odkrivajte bogastvo, položeno v vas, in živite mladost na polno!

izbira in pripravlja Marko Čuk

namizna družabna igra
Igra svetnikov je družabna igra za zabavo kot tudi za pouk v veri. Po vsebini je verska, lahko pa sodelujejo prav vsi, saj vsebuje le nekaj nalog, pri katerih so verni v rahli prednosti. Igra svetnikov je več kot le igra, v kateri zmaga tisti, ki ima več sreče, saj zahteva od igralca pravilno taktiko, nekaj znanja in veliko ustvarjalnosti. Lahko sklenemo: to je prava igra za vse, ki se hočejo pri druženju zabavati, učiti in tudi nasmejati.

predstavitev (od zamisli do izvedbe)

IGRA SVETNIKOV
škatla 36 x 24,5 x 5 cm,
namizna družabna igra
redna cena 29,90 €
s kartico zvestobe 26,91 €
* * *
Naročite igro
tudi v spletni knjigarni Ognjišča

Odpravljamo se na romanje v bližnjo božjepotno cerkev, na poti pa se srečamo s številnimi težavami. Na pomoč nam priskočijo svetniki, ki nas z malo sreče in naše iznajdljivosti pripeljejo do cilja.

Na poti do romarske cerkve se v kupčku kazni (25 kartic) skrivajo številne težave (dež, poškodba,  zaseda, zmaj ...). Pomoč iz težav ponuja 71 kartic s svetniki: kačji pik –  sv. Hilarij, nadležen mrčes – sv. Patrik, rešitev iz zapora – očak Abraham ... Svetniki nas tudi spodbujajo, da hitreje napredujemo; da bi bila pot še bolj zanimiva, so na njej razne naloge in izzivi.
S seboj nosimo tudi nahrbtnik z romarskimi predmeti in na poti najdemo razne uporabne predmete, ki nam olajšajo romanje.
Vedno se lahko zanesemo še na angela, ki nas bo varoval pred kaznijo, pozorni pa moramo biti na hudiča, ki lahko povzroči hude težave.

Igra nam na prisrčen način predstavi svetnike, naše zavetnike in priprošnjike.

 Igro sestavljajo:

• igralna plošča
• 71 igralnih kart s svetniki
• 25 kazenskih igralnih kart
• 50 predmetov iz romarskega nahrbtnika
• 6 priročnikov za igro
• 6 igralnih figuric
• figurica angela
• figurica hudiča
• kocka
• navodila za igro

izbira in pripravlja Marko Čuk