Misli sv. Janeza Boska

sv. Janez Bosko (16. avgust 1815, Becchi (Piemonte, Italija), † 31. januar 1888, Torino)

+ Neobčutljiv sem tako za hvalo kot za grajo če me hvalijo, pravijo, kakšen bi moral biti, če me grajajo, povejo, kakšen sem.

+ Vsaka beseda naj nosi pečat ljubezni. Blagost v govorjenju, delovanju, pri opozarjanju pridobi vse in doseže vse.

+ Krepost stanovitnosti cenim bolj kot kake posebne darove. Nič ne de, če se lotevamo majhnih stvari; važno je, da jih opravljamo vztrajno.

+ V preizkušnjah in težavah kliči na pomoč svojega angela varuha. Želi ti pomagati bolj, kot si to sam želiš.

+ Brezmejno zaupam v božjo Previdnost; toda Previdnost hoče, da ji po svojih močeh pomagam.

+ V pogovoru bodi tak, da bodo vsi, s katerimi govoriš, postali tvoji prijatelji.

+ Vsak večer pomislite: kakšna bi bila moja večna usoda, če bi moral to noč umreti?

+ V lepem obnašanju so zametki mnogih kreposti. Tudi mesarji morajo paziti na svoje vedenje.

+ Biti kristjan, pa ne živeti krščansko, je navadna hinavščina.

+ Neobčutljiv sem tako za hvalo kot za grajo; če me hvalijo, pravijo, kakšen bi moral biti, če me grajajo, povejo, kakšen sem.

+ Revni in zapuščeni ljudje nimajo drugega premoženja kot vaše dobro srce. Če hočete postati bogati, dajte veliko ubogim.

+ Ura, pridobljena zjutraj, je zaklad zvečer. Vsaka minuta je dragocen zaklad, ki ima neskončno vrednost - kakor Bog sam.

+ Ne brskaj preveč po preteklosti in ne sanjari o prihodnosti, ampak tisti čas, ki je tvoj - sedanjost - zgrabi s srcem in z dušo.

+ Predvsem moramo delati tisto, kar dela mladini veselje. Potem bo tudi ona delala tisto, kar dela veselje nam.

+ Delajte dobro vsem, slabega nikomur. Ob koncu življenje bomo obrali sadove naše dobrote.

+ Sprejemam hvalo in grajo: če me hvalijo, mi to pove, kakšen bi moral biti, če me grajajo, mi povejo, kakšen sem.

+ V odnosu do Boga naj te vodi vera, v odnosu do bližnjega ljubezen, v odnosu do samega sebe ponižnost.

+ Ne skušaj opravičevati svojih napak, raje jih skušaj popraviti.

+ V duši ne sme biti razburjenja, v očeh ne zaničevanja in ne sramotilne besede na jeziku Za sedanji trenutek naj v vas prevlada sočutje, za prihodnost pa upanje.

+ Človek je rojen za delo in samo tisti, ki dela z ljubeznijo in zagnanostjo, čuti, da je tudi trud lahak.

+ Malo govori o drugih, še veliko manj pa o sebi.

+ Gospod, potrebujem veliko moči in poguma. Poguma za resnico, da se sprejmem takega, kot sem. Poguma za ponižnost, da se ne bom postavljal.

zbira Marko Čuk