Skip to main content

Vera daje odgovor na to, kje je treba iskati vir moči. Bog ne zahteva od človeka ničesar, ne da bi mu hkrati dal moč za to. Vera to uči in izkušnja življenja iz vere to potrjuje.(sv. Edith Stein)

Avtor: Marko

darovanje Gospodovo1

sv. Apolonija (9. februar)

darovanje Gospodovo1

Pogumna mučenka iz Aleksandrije v Egiptu (+ok. 250), ki je zgorela na grmadi, še prej pa so ji s surovimi udarci izbili zobe. Njeno podobo najdemo tudi v naših cerkvah – s palmo kot simbolom mučeništva v eni roki ter z zobom v kleščah v drugi. – Je zavetnica zobozdravnikov in priprošnjica zoper zobobol.

 

Sv. Apoloniji je pri nas posvečena samo podružnična cerkev v Bezovici pri Črnem Kalu (žup. Predloka – KP).

  blaz03    

 

 

 

 

 

 

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 2, str. 115

 

 

 

darovanje Gospodovo1

sv. Doroteja (6. februar)

darovanje Gospodovo1

Venec mučeništva je prejela za časa rimskega cesarja Dioklecijana (304). Po legendi o njenem mučeništvu jo upodabljajo kot mlado dekle, ki drži v desni roki palmov list, simbol mučeništva, v levi pa meč, s katerim je bila umorjena. Ob njej stopa majhen deček, ki nosi v rokah košarico s cvetjem. Zato jo častijo kot zavetnico nevest in cvetličarjev. – Ime Doroteja prihaja iz grščine in pomeni ‘dar Božji’.

 

Sv. Doroteji sta pri nas posvečeni dve cerkvi; župnijska v Dornavi pri Ptuju (CE) in podružnična v Kostanju (žup. Šmartno v Tuhinju – LJ) desno spodaj..

  blaz03     darovanje Gospodovo2

 

 

 

 

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 2, str. 115

 

 

 

spreobrnitev ap Pavla

Ljuba moja sveta Ingenuin in Albuin!

spreobrnitev ap PavlaSaj nista presenečena, ker sem iz šopka ponujenih februarskih svetnikov izbral prav vaju. Menda ne bom izpustil iz rok priložnosti, da nagovorim svetnika, ki me – skupaj z mojim patronom Gregorjem Velikim – spremljata vse od dneva krsta. Ja, jaz vaju poznam že vse od rojstva – no, vsaj rojstva v Kristusu … kaj pa je tistih nekaj dni razlike – medtem ko vaju izven naše fare pozna le redkokateri Slovenec: kakšen zagret profesor cerkvene zgodovine in morda kakšen od župnikov iz naše dekanije (čeprav kar močno dvomim).
V zadrego spravim tako rekoč slehernega ‘gospoda’, ki me ob čajčku po predstavi pobara s katere fare pravzaprav prihajam. Pa mu rečem, naj ugane. Pomagam: povem, da sta dva in da sta oba škofa, in se smejem, ko opazujem nagubano čelo pognano v razmislek in zbegano birmansko naštevanje svetniških parov: Ciril in Metod? Mohor in Fortunat? Kozma in Damijan? Ne? Peter in Pavel padeta že iz obupa, Bolek in Lolek pa iz otroške užaljenosti!
»Ingen … in Al … kaj??«
Še poimenovati vaju ne znajo, kako bi vaju lahko, ko se pa še našemu ne več tako novemu župniku malo zatakne, ko vaju pri maši pokliče po imenih. O, kako smo se kot otroci/ministranti režali, ko je prišel maševat kak tuj duhovnik. Lepo in glasno je govoril, pridigal kot bi recitiral … a ko je v mašni prošnji naletel na “Ingenuina in Albuina” smo farani slišali marsikaj. Največkrat je zvenelo kot Ingemar, kajti to so bili časi, ko je Stenmark nizal zmage in smo ga imeli za našega, ker je vozil na naših smučkah! In morda sta tudi vidva kdaj smučala. Ne le zato, ker sta ‘naša’, temveč, ker sta bila škofa iz “tirolskih visočin”, kot poje pesem, ki jo vse redkeje slišim, peli pa smo jo včasih na vajin god.
No, da resnica ne bo preveč trpela in da ne bo prehude zamere med tistimi, ki vaju ne poznajo: treba je priznati, da se tudi vidva nista poznala. Ti, Ingenuin, veljaš za prvega briksenskega škofa, pa čeprav si sedež imel v Säbnu, Albuin pa je štiristo let kasneje ta škofovski stol prenesel v Briksen in tudi postal prvi briksenski škof. Morda je še dobro, da se nista poznala, saj bi se lahko še sprla zaradi ‘prvenstva’. In da ne bo kdo mislil, da kar na pamet svetnikom pripisujem prepirljive značaje, je treba povedati, da je bil Ingenuin kar nekaj časa sprt s tedanjim papežem – papežem Gregorjem Velikim, mojim zavetnikom. Kako je svet majhen?!
Seveda pa moram radovednežem razložiti, kako sta prišla na oltarno sliko v naši cerkvi. Cesar Henrik II, (ki je, mimogrede, tudi svetnik) je na prelomu tisočletij Albuinu podaril blejsko posestvo z okolico … v katero je spadala tudi naša fara. In prav podložniki s Koroške Bele so imeli dolžnost skrbeti za škofa in njegovo spremstvo, kadar je le-ta bival na Bledu. Očitno so naši predniki – Blani, še bolj pa verjetno kuharsko sposobne Blanke – tako dobro poskrbeli za škofove tuzemske potrebe, da se še vedno rad druži z Blani, čeprav je že deležen nebeške oskrbe!cusin kolumna 2019Ljuba moja sveta Ingenuin in Albuin, tako milo namalana na oltarni sliki! Ostala sta nam zvesta vse od posvetitve cerkve … kar bi malce težje trdili za dušne pastirje, ki so se skozi zgodovino zvrstili na naši fari. Vsaj v polpretekli zgodovini jih je kar nekaj obupalo. (če so Blanke dobro kuhale, verjetno Blani obvladamo tudi ‘kuhanje mule’, kot se reče … in iz tega marsikaj sledi!)
***
Obilo žegna ob vajinem godu, pa nam ga vrnita in izlijta na nas!

Pa oglasita se kaj: za farno žegnanje vedno cvremo krofe!

ČUŠIN, Gregor. (S svetnikom na TI). Ognjišče, 2020, leto 56, št. 2, str. 114.

ingenuin

sv. Ingenuin in Albuin (5. februar)

ingenuin

Naši predniki so svetnika častili, ker sta bila briksenška škofa in pod duhovno in svetno oblastjo škofov iz Briksna sta bila dolgo časa tudi Bled in Bohinj z okolico. Sveti Ingenuin (Genuin) je živel v 6. stol. (+ ok 598), sv. Albuin (Albin) pa štiristo let pozneje. – Sv. Ingenuin je zavetnik rudnikov.

  ingenuin

 

 

 Edina cerkev, ki je pri nas posvečena sv. Ingenuinu in Albuinu je žup. cerkev na Koroški Beli (LJ).

     ingenuin albuin02

 

 

 

 

 

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 2, str. 115-116

darovanje Gospodovo1

sv. Agata (5. februar)

darovanje Gospodovo1

Svetnica je svojo zvestobo Bogu izpričala z mučeniško smrtjo na Siciliji. Njeno ime pomeni Blaga, Dobra. Je zavetnica dojilj, pastiric, zvonarjev, tkalcev, rudarjev; priprošnjica proti raku na prsih in vnetjem … Pri nas se češčenje sv. Agate ni posebej uveljavilo, zato so tudi osebna imena Agata dokaj redka (1. 1. 2019) – 445 deklet in žena).

 

Edina cerkev sv. Agate pri nas stoji na pokopališču v Dolskem (žup. Sv. Helena-Dolsko – LJ).

  blaz03    

 

 

 

 

 

 

 Čuk M. in S.,
Svetniški domovi,
v: Ognjišče (2020) 2,
str. 115

 

 

 

Zakladnica molitve01

Gospodar življenja, okrepi bolnike

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Zakladnica molitve01

Vsemogočni in večni Bog,
Oče ubogih,
uteha bolnikov,
upanje umirajočih,
tvoja ljubezen vodi
vsak trenutek našega življenja.

Zahvaljujemo se ti
za dar človeškega življenja
in predvsem za obljubo
večnega življenja.
Vemo, da si vedno
blizu stiskanim,
ubogim, vsem slabotnim
in tistim, ki trpijo.

O Bog nežnosti in sočutja,
sprejmi zaupne molitve
za naše bolne brate in sestre.
Potolaži jih
s svojo ljubečo navzočnostjo
in, če je to tvoja volja,
jim povrni zdravje,
podeli jim novih moči
za telo in dušo.

O Bog, vir sleherne moči,
ohranjaj in varuj tiste,
ki skrbijo za bolne
in stojijo ob strani umirajočih.
Podeli jim duha
poguma in velikodušnosti.
Podpiraj jih
pri njihovem prizadevanju,
ko bolnike tolažijo
in jim lajšajo bolečine.
Daj, da bodo še bolj
žareče znamenje
tvoje poveličujoče ljubezni.
Amen.

sv. JANEZ PAVEL II., Molitev, v: Ognjišče 2 (2017), 2.

 

Ob zlatem jubileju Ognjišča je nastala knjižica z izbranimi molitvami zadnjih dvajsetih let. »Prava molitev mora biti ponižna, saj je pogovor revne stvari s Stvarnikom; zaupna, ker verujemo, da je Stvarnik naš ljubeči Oče; vztrajna, ker je znamenje zvestobe; in zbrana, ker je izraz spoštovanja prosilca do Dobrotnika. Molitev je lahko prošnja, zahvala, lahko tudi češčenje, občudovanje Božje lepote, dobrote in veličine,« je zapisal knjigi na pot Silvester Čuk, ki molitve od vsega začetka izbira, prevaja in pripravlja.
Lepo pravilo za kristjanovo molitev je dal francoski zdravnik in spreobrnjenec Alexis Carrel. V svoji knjigi o molitvi je zapisal: »Da prav moliš, je odvisno od tega, kako živiš. Da prav živiš, je odvisno od tega, kako moliš.« To se zdi na prvi pogled začaran krog, vendar ni tako. Te besede hočejo povedati, da mora prava molitev izhajati iz življenja in naše življenje oblikovati. Naj tako usmerjajo naše misli in dejanja tudi molitve iz pričujoče knjige.

 

pripravlja: Marko Čuk

 

Mauser Karel

Janez Bitenc

Mauser Karel * 25. oktober 1925, † 4. februar 2005
(*ob obletnici*) Janez Bitenc se je rodil v glasbeni družini (oče je igral violino, mama klavir), in že v prvih letih svojega življanja je na domačih “glasbenih popoldnevih” srkal glasbene melodije. Ko ga je oče vpisal v glasbeno šolo, je glasba postala stalna spremljevalka njegovega življenja. Pel je v otroškem zboru in se nalezel lepote otroškega petja in skladbic, ki so jih prepoevali. Tako so se mu vtisnile v spomin, da je kasneje začel pisati pesmi za otroke. Poleg tega pa je bil Janez Bitenc mojster pripovedovanja. Tudi to lastnost je prinesel iz mladosti: doma je poslušal staro mamo, ki mu je pripovedovala zgodbe in kupovala knjigice … Kasneje je študiral glasbeno zgodovino, profesor Marolt mu je napovedal, da bo pisal pesmi za “mamenke”, (otroke, ki se držijo mame za krilo) … zaposlil se je na radiu (uredništvo narodne glasbe) … toda ob tem delu je honorarno učil otroke prvih glasbenih korakov … ustanovil radijski otroški zbor, postal urednik mladinskih radijskih glasbenih oddaj, vodil glasbeni vrtec … To ga je tako veselilo, da je začel skladati pesmi za otroke … otroci so ga spodbujali, da je pisal pesmi o živalih, uvajal jih je v petje tako, da jim je pesmico predstavil s kratko pravljico in jim tako približal vsebino pesmi. … Veliko pesmi in  pravljic je napisal (za celo polico knjig in kaset) … v pogovoru za Ognjišče je dejal da je pesmi okoli tristo, glasbenih pravljic pa blizu 60. Obiskoval je šole, najbrž jih zlepa nihče ni obiskal toliko … in na srečanjih z otroki je pripovedoval zgodbice, prepevali so njegove pesmice, še in še so ga vabili ….

Napisal je tudi veliko božičnih pesmi za otroke, za našo založbo Ognjišče je uglasbil deset pesmic na besedilo Berte Golob. Izšle so v zbirki pobarvank, ki jih je likovno opremila Silva Karim (Pastirica Urška, Sveti Miklavž, Sveti Martin, Anton Martin Slomšek, Škof Baraga, Sveti Frančišek, Marija Pomagaj na Brezjah, Mati Terezija, Sveti Jurij, Oče Damijan) … izšle so v številnih ponatisih in prenovljenih izdajah.

S hvaležnostjo se ga spominjamo.

več:
B. Rustja. Janez Bitenc. Gost meseca, v: Ognjišče 1 (2001), 8-12
S. Čuk, Janez Bitenc (1925-2005), Obletnica meseca, v: Ognjišče 10 (2025), 42-43.
in na naši spletni strani

pripravlja Marko Čuk

darovanje Gospodovo1

sv. Blaž (3. februar)

darovanje Gospodovo1

Škof in mučenec sv. Blaž je bil čudodelnik in na njegov god Cerkev podeljuje poseben blagoslov. Duhovnik vzame dve sveči, zvezani v obliki križa, jih približa vratu vernika in moli: »Na priprošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni grla in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina + in Svetega Duha. Amen.«

 

 

 

 

        darovanje Gospodovo2Pri nas imamo dve podr. cerkvi posvečeni sv. Blažu, obe v KP škofiji: v Padni (žup. Krkavče – levo)  in v Kopru (nedaleč od stolne cerkve).      blaz03

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 2, str. 115

 

 

 

darovanje Gospodovo1

Jezusovo darovanje ali svečnica (2. februar)

darovanje Gospodovo1

Prvotno ime praznika je bilo Marijino očiščevanje, saj je morala po Mojzesovi postavi vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako ‘očistiti’. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Na besede starčka Simeona “… luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva” se naslanja starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč in naše ime praznika – svečnica. – Na ta dan redovnice in redovniki obhajajo dan posvečenega življenja. 

 

darovanje Gospodovo2

 

 

 

 

 

 

 Na Vrabčah/Tabor (KP) je pri nas edina cerkev Gospodovega darovanja.

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 2, str. 115

brigita irska1

sv. Brigita Irska (1. februar)

brigita irska1Sv. Brigita/Brida je ob sv. Patriku zavetnica Irske. O njej pripovedujejo, da je imela tako čisto srce, toliko svetosti v svojih delih, toliko gorečnosti za Boga in toliko sočutja s trpečimi in grešnimi ljudmi, da je bila najpopolnejši posnetek Jezusove matere. Zato so ji dali častno ime ‘irska Marija’. – Sv. Brigita je tudi zavetnica porodnic in otrok, krav in živine, priprošnjica proti nesrečam.

 brigita irska2

 

 

Svetniško češčenje sv. Brigite se je z Irske razširilo tudi na evropsko celino, pri nas ji je posvečena podr. cerkev v Kolombanu (žup. Ankaran – KP).

 

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 2, str. 115