Skip to main content

Ljubezen in spoštovanje morata hoditi skupaj. Spoštovanje brez ljubezni postane strahopetnost. Ljubezen brez spoštovanja pa postane nadutost.(sv. Pij iz Pietrelcine)

Avtor: marko

1965 01 prva stevilka

Revija Ognjišče v letu 1965 (I. letnik)

Napisal marko na . Objavljeno v Zgodovina Ognjišča 2026.

1965 01 prva stevilkarubrike letnika 1965

– po vzoru italijanskega tednika Famiglia cristiana je na začetku ‘pismo tega meseca’ in odgovor nanj
– rubrika Živo bogoslužje (Fernand Lelotte)
– začne se povest (v nadaljevanjih):  Marcelino (Silva Sanchez)
– rubrika ti, ki iščeš … ti, ki dvomiš – prevod iz Famiglie cristiane – zgled znanega znanstvenika (Pasteur, Pele) in pričevanje, kako potrebna je vera
– rubrika molitev (za mame in gospodinje)
– krajše misli – Iskre (Lelotte)
– na zadnjih straneh so oznanila župnij Koper in Postojna in napovednik nekaterih župnijskih dogodkov za mesec, ki prihaja …

utrip uredništva leta 1965

18. april 1965, velika noč: začne izhajati Farno Ognjišče (prva številka) kot glasilo župnij Koper in Postojna.  Naklada ciklostilno razmnoženega lista je 1.300 izvodov (800 Postojna in 500 Koper).
glavni urednik je duhovnik Franc Bole (Postojna), list razmnnožuje (s pomočjo mladih) in odgovarja za vsebino duhovnik Bojan Ravbar (Koper)
pri pisanju, risanju vinjet in oblikovanju naslovov je zraven tudi postojnski kaplan Silvester Čuk
listič ima 28 strani (13 x 20 cm), cena ni določena (prepuščena dobremu srcu bralcev), ponuja se na vhodih obeh župnijskih cerkva.
vsak urednik je napisal svoj uvodnik (na pot … v koprsko … postojnsko župnijo) – Farno ognjišče želi povezovati župnijo v eno družino … urednika prosita, naj se ne pohujšujejo nad moderno obliko (hočejo iti v korak s časom) … tudi Božji Učitelj je bil v tistem času moderen … mi pa oznanjamo njegovo resnico, ki je vedno moderna

druga številka Farnega ognjišča izide 27. maja 1965:  ima že ustaljeno podobo, nekaj rubrik: pismo meseca, živo bogoslužje, iskre,  …objavljena je prva nagradna križanka …
iz vsebine: veliko o sveti birmi, pričevanje Aime Duvala, jezuita s kitaro, … in popevka o dobrem Bogu; v športni rubriki – o najboljkšem nogometašu Peleju …
obvestilo: prva številka je bila dobro sprejeta (vsa naklada je pošla, zahvala za finančno pomoč, vabilo k sodelovanju, posojanju lističa … družinske vezi, ki nas spaja

tretja številka Farnega ognjišča je izšla julija 1965, imela je že v tiskarni natisnjeno naslovnico z znakom: stilizirani ogenj in križ, z risbami članke opremlja Silvester Čuk …
iz vsebine: zanimiva je reportaža nekega poklica (Z nahrbtnikom v lemenat), ki jo je napisal Silvester; o mašniškem posvečenju …

četrta številka Farnega ognjišča je počitniška, z vnaprej natisnjeno naslovnico in  ročno dopisanimi številkami
2. septembra 1965: Franc Bole odhaja iz Postojne za župnika v Bertoke pri Kopru. Farno ognjišče je sicer še ostalo glasilo župnije Postojna (in Koper), vendar so bili ti okviri vedno bolj pretesni.
iz vsebine: glavna tema so počitnice, tu je nagradni kviz (14 točk za žrebanje), spomin na arhitekta Jožeta Plečnika in o tem, kako kamni spregovorijo o Bogu …

peta številka Farnega ognjišča nastaja na urednikovem novem delovnem mestu v Bertokih in v Kopru, v škofijskem domu, pri župniku očetu Bojanu
iz vsebine: v tej številki je prvič objavljena (prilepljena) fotografija (papeža Pavla VI.) … v njej je veliko prevodov člankov in zapisov francoskega duhovnika F. Lelotta – v molitvi prosimo Mater tehnike – oblikuje se športna rubrika: o  športnikih, ki pričujejo s svojim življenjem: tokrat o češkem tekaču Zatopeku in fr. kolesarju Jeanu Brancartu
v Farnem ognjišču je tudi reportaža s treh romanj (na Sveto Goro, Višarje in Barbano (pet avtobusov iz Kopra), v Oglej in na Staro Goro pri Čedadu … poročilo o »nekem taborjenju« in še in še spominov na počitnice
spodbuda reševalcem križank: rešujte jih, samo pridnost prinese srečo… (23 rešitev je prišlo za križanko iz 4. številke
obvestilo: pokvaril se je razmnoževalni stroj in bo prihodnja številka zamujala. »Nikar se ne bojte, ni pojenjala naša vnema!« sporočajo iz uredništva.

šesta številka Farnega ognjišča je izšla pred Miklavžem 1965: zamujala je pol meseca
iz vsebine: vsebina je še za november – mesec spomina na rajne in ob prazniku vseh svetih
aktualno pismo meseca o necerkvenem pogrebu samomorilcev; v rubriki Ti, ki iščeš … pa spomin na Alberta Einsteina in njegovo priznavanje višjega bitja …

dogodki leta 1965 o katerih piše Ognjišče

papež Pavel VI. govori v OZN – ves svet je prisluhnil besedam moža v belem

 

pripravlja Marko Čuk

rijavec kolumna 2022

Epigram dopustu

Napisal marko na . Objavljeno v Za začetek, Novice.

Pravkar sem se vrnil z morja. Statistika: prebral sem dve knjigi, videl krasno naravno čudo, se v največji vročini podal na pot, potem plaval, se smejal, ko smo si s prijatelji v vodi podajali žogo, občudoval mavrico ob sončnem zahodu, maševal v mesečini polne lune, čisto na koncu pa sem moral sprejeti težko odločitev, kakršnih je v življenju veliko, ta pa je bila posebno težka. Morda napačna, kaj pa vem.

Nazaj sem se vozil v temi, malce slabe volje, nisem si predstavljal, da se bo tako izteklo vse skupaj, nenazadnje sem šel tja dol z namenom, da si proč od vseh skrbi nekoliko odpočijem, se pošteno naspim, ker je to v župniji praktično nemogoče, da si tako naberem moči za pestro jesen, krepko jih bom potreboval, da si nekoliko odpočijem glavo od vseh dolžnosti, ki v tej službi tudi pritičejo. Mislim, da sem delil podobne občutke, kot jih doživi še kar nekaj ljudi, velikokrat si vtepemo v glavo, da je dopust nekaj, kar mora biti popolno in prazno hkrati, en velik nič, torej, točno tako, kot smo si zamislili in predvidevali, s sončno kremo in ležalnikom in mirnim morjem, da nas spočije praznota v glavi. In če ni tako, je potem vse narobe, se vse sesuje, če ga ni, še toliko bolj, in potem je popotnica v jesen samo slaba volja in čakanje na naslednji dopust.

Takega življenja pa nočem, na živce mi grejo ljudje, ki vsak dan štejejo dneve do vikenda, nikoli niso zadovoljni s svojim življenjem, ko niso prosti. Seveda je lažje ležati na plaži kot jadikovati nad sušo na svojem vrtičku, seveda je udobneje prepustiti se valovom, da te nosijo, kot pretuhtavati svoje misli in odločitve – toda zakaj bi bila plaža nekaj boljšega od pisarne, če ne samo zato, ker je to neki drugi prostor, neko drugo okolje? In je potem vseeno, če sta morje in duša mirna ali če ju pretresa vihar, to je pač naše življenje, enkrat pridejo oblaki, drugič sonce, tam nekje vmes pa smo mi, ki se premikamo skozenj. Zato je to vse, v čemer je dopust drugačen od delavnika, biti na poti, opazovati, občudovati življenje v vsej njegovi čudotvornosti, imeti čas za to. Videti mavrico, ki se pne nad teboj, ko te zalivajo dežne kaplje. Poslušati, kako se morje jezi. Videti, kdo je s teboj, razmišljati ob njem, mu dati nekaj svojega. Brati, dihati malo bolj polno.

Da se spomnimo, za kaj je naše življenje, kam gre, kdo je v njem, da spet vidimo, da se spet zavemo, zato dopust. Če se ob tem spočijemo, še toliko bolje, a ni to njegov osrednji namen, tako vidim. Nekoliko si obrisati očala, ki jih zastrejo kaplje vsakdana, zbanalizirati vse, s čimer nam – kot da je to nekaj izjemno pomembnega za naše življenje – v medijih polnijo glave, izostriti pozornost na tisto res bistveno, za to gremo na dopust. In karkoli pomaga, je dobro in prav, knjiga, mir, hoja, duhovne vaje, vitamin D na plaži ali plavanje v morju, karkoli, samo da se ne bi izgubili sredi lastnega življenja. Ker se je izgubiti lahko, tudi na dopustu.

M. Rijavec. (Na začetku). v: Ognjišče 8 (2022), 3.