Čast, komur čast
Pridiga koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka pri sveti maši za domovino 2020
Spoštovani gospe in gospodje, gospod predsednik in vsi predstavniki oblasti Republike Slovenije, cenjeni gostje in ekscelence veleposlaniki, bratje in sestre.
Šestindvajseti december je dan, ko smo Slovenci leta 1990 na plebiscitu izrazili svojo željo in voljo, da razglasimo svojo suverenost in samostojnost ter ustanovimo in uredimo lastno državo. Petindvajseti junij pa je dan, ko je Skupščina Republike Slovenije leta 1991 dejansko sprejela in razglasila Deklaracijo o suverenosti in samostojnosti Republike Slovenije. Šestindvajseti december je torej na poseben način praznik celega naroda, petindvajseti junij pa je na poseben način praznik Skupščine Republike Slovenije, danes Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije.
Pripadniki Cerkve si kot državljani Republike Slovenije štejemo v čast, da nocoj, na vigilijo pred jutrišnjim državnim praznikom, lahko gostimo tudi najbolj odlične predstavnike državnih oblasti in predstavnike diplomatskega zbora RS. Vsem takratnim državnim oblastem, izpred trideset let, iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za pogumno ustanovitev in razglasitev samostojne in suverene države, vsem naslednjim in sedanjim državnim oblastem pa iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za uspešno vodenje in upravljanje države. Sedanjim državnim oblastem pa naj velja še posebna čestitka in zahvala tudi za njihovo uspešno in zanesljivo delo, ki so ga skupaj z zdravstveno stroko opravili in ga še opravljajo v času korone.
Apostol Pavel, državljan slavnega rimskega cesarstva (Apd 22,25), piše Rimljanom, prebivalcem prestolnice cesarstva, ki je tedaj bilo še pogansko, in po njih seveda vsemu rimskemu cesarstvu: ‘Vsak človek naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga, in te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo!’ (Rim 13,1-2). In dodaja: ‘Dajajte vsem, kar ste dolžni: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbino, strah, komur strah, čast, komur čast’ (Rim 13,7).
Apostol torej našteva štiri vsakdanje reči: davek in pristojbino, strah in čast. In vsi brez težav hitro začutimo, kako daleč smo od navodil in naročil, ki jih je apostol Pavel davno dajal svojim rojakom rimskim državljanom. Današnji dan pa seveda ni primeren, da bi govorili o davkih in pristojbinah in strahovih, je pa zelo primeren, da spregovorimo o četrtem in zadnjem naročilu: Dajajte čast, komur pripada čast!
Tako piše namreč že Mojzes v svoji postavi: ‘Kneza svojega ljudstva ne preklinjaj!’ (2 Mz 22,27). In modri kralj Salomon v Pridigarju: ‘Niti v svojih mislih ne preklinjaj kralja!’ (Prd 10,20). Gospod sam pa po besedah psalmista brani svoje maziljence: ‘Ne dotikajte se mojih maziljencev in mojim prerokom ne delajte nič hudega!’ (Ps 105,15). Pisec pisma Hebrejcem naroča: ‘Zaupajte svojim voditeljem in jih ubogajte; oni namreč bdijo nad vašimi dušami kot tisti, ki bodo dajali odgovor; da bodo to delali z veseljem in ne bodo vzdihovali; to vam namreč ne bo koristilo!’ (Heb 13,17).
Vsem je dobro znana evangeljska druga največja zapoved: ‘Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!’ Vendar je to samo drugi del vrstice, ki se pri Mojzesu v celoti glasi: ‘Ne bodi maščevalen in zamerljiv nasproti sinovom svojega ljudstva, ampak ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Jaz sem Gospod!’ (3 Mz 19,18). Zalo pomemben je torej tudi prvi del: ‘Ne bodi maščevalen in zamerljiv nasproti sinovom svojega ljudstva!’
Ko pa poslušamo ali beremo naša poročila in naše razprave, ni težko ugotoviti, koliko sovražnosti in napadalnosti, gneva in gnusa, žolča in strupa, zamerljivosti in maščevalnosti nosimo v svojih srcih, jih izlivamo na vse strani in v njih utapljamo drug drugega! Grozljivo je, s kakšno lahkoto toliko naših sredstev obveščanja nalaga polena na grmado in priliva olja na ogenj, ki že dolgo uhaja izpod nadzora! Kralj Salomon pravi: ‘Kdor stepa smetano, naredi maslo, kdor tepe po nosu, pretoči kri, kdor tepe po obrazu, povzroči spor!’ (Prg 30,33). Arabci imajo pregovor: ‘Človeški sinovi kaznujejo dejanja, Alah kaznuje namene!’ In naš pregovor: ‘Greh se od neba odbije!’
Na seznamu dvanajstih prekletstev, ki se nahaja v Peti Mojzesovi knjigi, je na desetem mestu ta primer: ‘Preklet, kdor svojega bližnjega ubije na skrivnem! In vse ljudstvo naj reče: Amen!’ (5 Mz 27,24). Judovska razlaga v Targum Jonatan piše: ‘To prekletstvo ubijanja na skrivnem se nanaša na obrekovalca, ki dejansko ubija na skrivnem! (Teluškin, stran 69). Naš pregovor pravi: ‘Z mečem ubija junak, obrekljivec z besedo!’ Knjiga Razodetja razlaga: ‘Duše umorjenih z mečem počivajo v nebesih pod oltarjem’ (Raz 6,9). – Duše umorjenih z besedo pa se kot živi mrliči potikajo med nami – in ni jih tako malo!
Rimski upravitelj Fest je Pavlovim tožiteljem v Jeruzalemu odgovoril, ‘da Rimljani nimajo navade, da bi kakega človeka izročali, preden se obtoženec sooči s tožitelji in dobi priložnost, da se brani pred obtožbo’ (Apd 25,16). Smatram torej, da tudi v sodobni razsvetljeni in napredni družbi ne bi smeli imeti navade, da bi kakega človeka izročali medijskemu linču, preden se obtoženec sooči s tožiteljem in dobi priložnost, da se brani pred obtožbo. In če se obtožba izkaže za zlohotno in krivično, pade višina kazni, ki bi sicer zadela obtoženca, na ramena tožitelja! (5 Mz 19,18-21). ‘Greh se od neba odbije!’ pravi naš pregovor. Resničnost storjenega in pravičnost razsojenega ter varna svetost vsake osebe so edini trden temelj vsake družbe. ‘Kar kdo seje, to bo tudi žel’ (Gal 6,7). ‘Tisti, ki sejejo veter, bodo želi vihar!’ (Oz 8,7).
Deklaracija človekovih pravic namreč priznava med drugim tudi načelo: ‘Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo’ (Člen 11.1). Kršitve Deklaracije človekovih pravic veljajo za najhujše možne zločine. Premalo se spominjamo evangeljskega pravila: ‘S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo!’ (Mt 7,2). ‘Resnica vas bo osvobodila!’ (Jn 8,32).
Zato bi kot državljan RS vsem navzočim in vsem odsotnim predstavnikom oblasti rad izrazil svoje iskreno spoštovanje in občudovanje in zahvalo za vašo ponižnost in potrpežljivost, s katero prenašate vsakodnevne žalitve in sramotitve, podtikanja in sumničenja, zlobne domneve in ugibanja, laži in klevete, ki se dan za dnem zgrinjajo nad vas in proti vam in brezobzirno rušijo vaš ugled in vaše dobro ime, do katerega ima pravico vsak človek, koliko bolj pa vsi odlični izvoljenci in predstavniki ljudstva!
Za osmerimi evangeljskimi blagri stoji še deveti, ki je še posebej namenjen vsakokratnim navzočim poslušalcem: ‘Blagor vam, kadar vas bodo zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite se in se radujte, kajti vaše plačilo je veliko!’ (Mt 5,11-12). Čestitam dan državnosti in voščim z besedami apostola: ‘Poklicani ste k svobodi, bratje, samo da vam svoboda ne bo pretveza za samoljubje, marveč drug drugemu služite z ljubeznijo!’ (Gal 5,13).
msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
foto:Tatjana Splichal/Družina
Prišel je neviden virus in sodček nafte v ZDA je vsaj za nekaj časa bil vreden nič. Mogočni proizvodno-porabniški stroj se je ustavil. Letala so ostala na tleh, ceste so opustele, po predmestjih smo videli sprehajati se divje živali, priobalne vode so se same po sebi očistile, nebo je bilo spet deviško modro, ljudje so se učili sami pridelovati kvas in peči kruh.
Pri prebiranju informacij o koronavirusu, okuženih, smrtnosti, zdravljenju, sem naletela na zelo različne ključne informacije. Strokovnjaki z raznih področij: zdravniki in znanstveniki so bolj ali manj enotnega mnenja, da gre za novi virus SARS, ki je precej bolj agresiven od drugih dihalnih virusov. Na mojih socialnih omrežjih pa se z veliko vnemo širijo razne teorije zarote o izvoru virusa, poteku bolezni, zdravljenju in cepljenju. Večina nas nestrpno čaka rešitev in, kot pravijo strokovnjaki, je to razvoj cepiva, zato da bo manj tveganj, da ne bomo ogrožali svojih najbližjih in normalno zaživeli. V mnogih katoliških skupnih portalih in tudi nekateri duhovniki svarijo pred cepivom, ki naj bi vseboval nevarne sestavine in vse napeljuje na to, da nekdo kuje načrte iz ozadja z namenom pospraviti s tega sveta čim več ljudi. Prav tako se je pisalo, da naj bi Marija v nekem sporočilu povedala, da je virus ušel iz laboratorija. Moram priznati, da sem zelo zmedena in hkrati prestrašena. Stroka trdi eno, in zakaj nekateri kristjani razmišljajo drugače od stroke? Zdravniški in znanstveni poklici so najbrž eni lepših poklicev, saj lahko gradiš in ustvarjaš, pri tem pa slaviš Stvarnika. Sprašujem se, kdo ima prav in komu verjeti. Cepivo proti koronavirusu dolgo pripravljajo, saj cepivo ne nastane čez noč. Medtem pa se širijo sporočila, da je letošnje cepivo proti gripi vsebovalo covid 19 in da je večina ljudi izgubila bitko z življenjem, ker so bili cepljeni proti gripi. Naučila sem se, da je covid 19 bolezen in ne virus. Zmedla me je vsebina Marijinega sporočila, da je že svarila da gre za virus iz laboratorija, ko vsi strokovnjaki, kar jih je bilo slišati v tem času, trdijo, da je virus živalskega izvora, iz netopirjev prišel na človeka, da imajo vse dokaze in da so dokazi javni. Vsa našteta dejstva ne gredo skupaj. Komu verjeti? Zanima me, kako vi razmišljate, na kateri strani je Cerkev in zakaj med nekaterimi kristjani toliko nezaupanja in vprašljivih informacij, ki, v kolikor niso preverjene, utegnejo biti zavajajoče in nevarne.
Neki študent je pred predavanji vsak dan šel k maši. Kolegi so menili, da je to le trenutna vnema, a je delal tako tudi potem, ko se je zaposlil. Nekoč je zamudil v službo in šef ga je ob prihodu očitajoče vprašal: »Ali delaš v cerkvi ali pri nas?« – »Tam in tukaj.« – »Pa tudi plačo dobivaš pri obeh?« – »Za preživetje dobivam plačo pri vas.«
Prav veliko se pa o vajinem življenju ne ve, kaj?
Primož in Felicijan sta bila rodna brata iz rimske okolice. V Rim sta prišla, ko se je začelo veliko preganjanje kristjanov na ukaz cesarja Dioklecijana. Poganski duhovniki so ju naznanili oblastem, da sta kristjana. Prijeli so ju in mučili, brata pa sta junaško vztrajala v zvestobi Kristusu. Poročilo o njunem mučeništvu pripoveduje, da sta v ječi molila: »Pomagaj nama, o Bog, naš Zveličar, in zaradi slave svojega imena naju reši. Odpusti nama grehe zaradi svojega usmiljenja, da ne porečejo pogani, kje je njun Bog?« Nazadnje je sodnik ukazal rabljem, naj ju obglavijo. Njima na čast so zgradili baziliko na Nomentanski cesti v Rimu. V zgodnjem srednjem veku so njune relikvije prinesli tudi v Salzburg in od tam se je njuno češčenje širilo k nam in na naših tleh imata brata 33 cerkva. Najbolj znamenita je božjepotna cerkev sv. Primoža nad Kamnikom, sezidana vsaj že v 12. stoletju, dokončana pa šele leta 1459. Krasijo jo čudovite stenske slikarije (freske). Tja so romali ne le Kranjci, ampak tudi Štajerci in Korošci. Na njun god so tam blagoslavljali ajdo. (sč)
Oče je imel tri sinove, ki jih je vsako nedeljo poslal k maši. Neke nedelje pa so namesto k maši šli na igrišče. Ko so videli, da se ljudje vračajo od maše, so se spomnili, da bo oče zvedel, kaj so storili in objel jih je strah. Najmlajši, ki mu je bilo komaj sedem let, je planil v jok:
Na naš farni pevski zbor smo bili vsi ponosni. Same prekaljene, izkušene pevke in pevci so peli v njem. Bili so že starejši, saj je zbor rasel skupaj z organistom, ki je bil že v zrelih letih, za nas otroke pa pravzaprav zelo star. Zbor je nastopal pri jutranji nedeljski maši in nekoliko okrnjen tudi pri deveti. Pred leti se je zboru pridružil naš oče. Kar nekaj časa so ga vabili v svojo sredo, saj so vedeli, da ima lep glas in da poje celo prvi tenor, ki jim ga je vedno primanjkovalo. Ko sem pri maši poslušal njihovo petje, sem očetov glas prepoznal med vsemi drugimi, čeprav ni izstopal. Tako čistega glasu ni težko prepoznati.