Avtor: Marko

V četrtek, 26. januarja 2017 zvečer, je bil v knjigarni Ognjišča v Kranju pogovorni večer ob prenovljeni izdaji knjige Svetnik za vsak dan. Iz Kopra sta na predstavitev prišla avtor knjige Silvester Čuk in njen urednik Marko Čuk. Pogovor (ki so ga posneli tudi za Radio Ognjišče) je vodil Matjaž Merljak.

• Marko, kakšna je razlika med prvo izdajo knjige Svetnik za vsak dan (1999, ponatis 2004) in novima knjigama? Ali gre za ponatis ali so druge spremembe in novosti?

Knjiga ima sicer res enak naslov (Svetnik za vsak dan), ki ga nismo hoteli spreminjati, saj je zelo posrečen, se pa nam zdaj dogaja, da marsikdo reče: »To knjigo pa že imamo doma in zato ponatisa ne bom kupil.« Še enkrat moram povedati, da knjiga ni samo ponatis in to utemeljujem takole:

— že na zunaj se vidi, da sta novi knjigi debelejši (stari knjigi imata 600 strani – ti dve skupaj 848 strani
— v starih je nekoliko drugačna razporeditev – po stari izdaji leta svetnikov (1968): prvo razliko najdemo že 5. januarja (zdaj Edvard … nekdaj Simeon Stilit) – zato je bilo potrebno napisati veliko novih opisov svetnikov – ki po koncilu večinoma godujejo na dan smrti (366 svetnikov za vsak dan)
— v starih je le tu in tam dodan še kakšen dodatni svetnik (60 v obeh knjigah) – v novih so dodatni svetniki, ki tudi godujejo tisti dan (kar 827 dodatnih svetnikov)
— v starih je le ponekod omenjeno, komu je svetnik godovni zavetnik – v novih pa je razlaga imena, pogostnost (statistika), različne oblike in možnost izbire godovnega zavetnika
— dodani so zavetniki in priprošnjiki
— v novih: dodatna besedila na robu

• Silvester, povod za prvi knjigi je bila rubrika Svetnik dneva na Radiu Ognjišče, ki je junija 1994 začel oddajati iz Kopra. Najprej ste pisali besedila za to rubriko, ki so kasneje izšla zbrana v knjigi.

Kako sta prvi dve knjigi Svetnik za vsak dan nastajali, sem na kratko razložil v uvodu prvega dela z naslovom Naši prijatelji svetniki (nekoliko popravljen je tudi v sedanji prvi knjigi). Kako je prišlo do tega, je nakazal že Matjaž. Sredi leta 1994 se je iz preprostega studia pod novo cerkvijo sv. Marka v Kopru oglasil Radio Ognjišče. Od vsega začetka je imel na sporedu oddajo Svetnik dneva, ki je trajala kakšnih pet minut. V njej je bil na kratko predstavljen svetnik ali svetnica, ki je bil tisti dan v koledarju. Urednik Franci Trstenjak je za to predstavljanje svetnic in svetnikov zaprosil mene, ki sem se s temi Božjimi in našimi prijatelji v reviji Ognjišče rad ukvarjal. V letniku 1972 smo imeli rubriko Svetnik meseca, ki je obsegala eno stran, prav toliko tudi naslednje leto, ko je svetniška rubrika imela naslov Pokazali so nam pot in so bili njej predstavljeni pretežno slovanski svetniki. Štiri leta in pol, od januarja 1980 do julija 1984 pa so bili v rubriki Tvoje ime v vsaki številki na dveh staneh na kratko predstavljeni pri nas in po svetu najbolj znani svetniki in svetnice po abecednem redu. Najbrž je bilo prav to odločilno, da sem “dobil službo” na Radiu Ognjišče. Ko je 28. novembra 1994 stekel redni program iz studia v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, je priljubljenega Svetnika dneva predstavljal poslušalce po vsej Sloveniji.

Kje ste takrat črpali snov za rubriko? So bili na voljo slovenski viri?

Zapisi o svetniku dneva so sestavljeni po različnih virih; glavni vir pa je bilo Leto svetnikov, ki je izhajalo v letih 1968 – 1973 in obsega štiri zajetne knjige. Za vsak dan je tam predstavljenih več svetnikov. Izbral sem enega, tistega, ki je pri nas bolj znan in češčen. Povzel sem glavne podatke iz njegovega/njenega življenja in to podal na zelo preprost in vsem razumljiv način. Večkrat sem segel tudi po drugih virih, v glavnem domačih, zlasti po Življenju svetnikov, ki ga je za Mohorjevo družbo pisal dr.Ivan Zore in je izhajalo v snopičih, pa dela zaradi druge svetovne vojne ni mogel dokončati. On je ubiral nekakšno srednjo pot: nekaj slikovitih legend je ohranil, poiskal je zgodovinska dejstva, ki jih je podal bolj poljudno, svetnika ali svetnico pa je, kolikor se je dalo, povezal z našo slovensko krščansko zgodovino.

– Ali so besedila za knjigo drugačna od besedila za radijsko rubriko?

Za Radio Ognjišče je bil Svetnik dneva sestavni del duhovne misli za tisti dan. Ustvarjalci programa so skušali to misel čim bolj nazorno podati na zgledu človeka, ki je v svojem življenju uresničeval dosledno hojo za Kristusom. Ob svetniku/svetnici so prikazana tudi zgodovinske okoliščine, v katerih je ta božji človek živel, pa še kakšna druga zanimivost. Besedila v knjigi so v bistvu ista kot so bila za Radio, le da so malo “speglana”, kajti govorjena beseda leti, zapisana pa obleži, kot pravi pregovor. Tudi dolžina je skoraj enaka: na Radiu ima vsak svetnik dobrih pet minut ali kakšno več, v (prejšnji) knjigi pa vsak eno stran in pol, naj bo papež ali puščavnik.

– Svetnike ste nam v teh rubrikah in kasneje v knjigi predstavili zelo domače, preprosto, razumljivo, z zgodbami, a hkrati ste sledili točnim podatkom o njihovem življenju. Koliko truda in časa je zahtevalo to delo?

Niti ne prav veliko, saj sem pisal sproti, na obroke navadno za en teden, tako da zalogaj ni bil prevelik. Bil pa sem takrat tudi mlajši in delo mi je šlo hitro od rok. Ko se človeku množijo leta, se mu začnejo “kvariti brzine”, hitrosti – v vsakem pogledu.

• Knjigi sta že takrat imeli kazalo in abecedni seznam svetnikov, pa tudi podobe/fotografije. To je bilo dodatno delo, najbrž tvoje, Marko?

— abecedni seznam svetnikov sva pripravljala skupaj s Silvestrom sva delala, precej ročno
— zelo pomembno je bilo kazalo nebeških zavetnikov (krstnih imen)
— vir za fotografije je bila takrat Biblioteca sanctorum (12 knjig +5 dodatnih – 30.000 svetnikov, nekaj metrov), veliko dela je bilo s tem, ker še ni bilo spleta (le domači arhiv

(fotografije: Tina Čuk Trošt)

• Marko, zelo si si prizadeval, da bi knjiga izšla v novi podobi. Zakaj in koliko truda je bilo potrebnega?

— en ponatis knjige smo že imeli (2004), zato sem Silvestra spodbujal, naj naredimo nekaj novega
— tudi ljudje so se obračali na nas in spraševali o svetnikih, godovih …
— zato sem najprej naredil poskusno zasnovo knjige – Silvester se je strinjal, predlagal sem še dodatne opise in tako je potem marsikaj napisal »po naročilu« …
— virov je bilo veliko, nisem si predstavljal, da bo treba odpreti toliko knjig: koledarjev, seznamov, spletnih strani … Glavni so bili vsi naši dosedanji življenjepisci svetnikov, poleg J. Rogača z začetka prejšnjega stoletja še Jaklič, Teraš, Torkar, Zore …, rimski in naš martirologij (seznam svetnikov), Bogoslužno branje … koledarji redovnih skupnosti … pa tudi ljudski koledarji in pratike …
— vsebino sem dopolnjeval do zadnjega – prav na koncu sem dodajal še okrogle sličice – še za marsikaj je zmanjkalo časa, toda enkrat je bilo treba reči: konec!
— večkrat sva šla s Silvestrom skozi – od spredaj nazaj in od zadaj naprej in še kaj dopolnila, poenotila ….
— seveda nobena knjiga ni popolna – tudi ta ne – že dopolnjujemo z novimi podatki – bralci se odzivajo

Naj podrobno predstavim, kaj je novega.

Knjiga ima dva stolpca: širši prinaša glavnega svetnika, ime in god; zavetnike in dodatne svetnike; na robu pa so slike, svetniške misli, primerjave z drugimi izdajami, ljudskim koledarjem, pregovori … redovnimi koledarji …

1. Glavni svetnik:

– Silvester je besedilo glavnega ‘svetnika dneva’ nekoliko dopolnil, napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj je bilo od prve izdaje marsikaj novega:

– v sedemdesetih letih smo doživeli preureditev bogoslužnega koledarja, počasi se je to poznalo tudi v naših koledarjih (manj obveznih godov svetnikov, godujejo naj na smrtni dan
– drugi vatikanski koncil je določil, da ima prvo mesto ima Kristus, Marija … potem svetniki, ki so trpeli in so zgled (niso najvažnejši, bolj nedelje in prazniki) …
– prednost naj imajo tisti, ki se praznujejo povsod in ne le krajevno, svetnike na pravo mesto: (večinoma na dan smrti),
– črtali so svetnike, o katerih so govorile le nezanesljive legende (seveda to ne pomeni, da niso več svetniki, le na svetniškem seznamu niso več
– izšla je nova izdaja Leta svetnikov (pri celjski Mohorjevi – v petih knjigah), ki je že upoštevala nove uredbe in razporeditve
– veliko novih svetnikov, saj je papež Janez Pavel II. v času svojega papeževanja med svetnike prištel 482 oseb (in 1.338 blaženih)

2. Ime in god: (s pomočjo Janeza Kebra Ime veliko pove v Ognjišču (2007-2015))

– razlaga imena (vsako ime razloženo samo enkrat – pri svetniku, ki je pri nas najbolj češčen, znan, – pri vseh drugih svetnikih z istim imenom, pa je navedeno, kje najdemo razlago imena (več o imenu na str. …,)
* nekaj primerov: Timotej=čast Bogu, Andrej=možat, pogumen; Eva=mati živih, Adam=zemlja; Katarina=čista; David=ljubljenec; Lucija=svetloba, luč; Frančišek=francoski (mati iz Francije); Margareta=biser; Aleksander (branim= Branko); Ivan=Bog je usmiljen; Ambrož=nesmrten; Nikolaj=zmaga v boju, Matija=moj dar je Bog; Mihael=nihče kakor Bog; Elizabeta: Bog je polnost

– različne oblike imena (pri nas so v zadnjih 25. letih zelo v modi kratka imena
* nekaj primerov: 1990: Luka, Rok, Jan, Žan … Anja, Nina, Tjaša; od leta 2001: Luka, Jan, Nik, Žan, Nejc … Eva , Nika, Nik, Sara, Lara, Ana

– pogostnost imen pri nas (vir: Statistični urad RS – v knjigi so najnovejši podatki (2016). * nekaj primerov:
najpogostejša imena pri nas: Franc, Janez, Ivan, Anton, Marko, Andrej, Jožef, Jože, Marjan, Peter (25-12.000) – Marija, Ana, Maja, Irena, Mojca, Mateja, Nina, Nataša, Barbara, Andreja

• vsaka regija ima svojega favorita: Gorenjska=Janez, Notranjska=Franc, Pomurska=Jožef, Koroška=Ivan, Obala=Marko
• nekatera imena se po letu 1990 ne pojavljajo več: Vilko, Radivoj, Dragotin …Božica, Leopoldina, Angelca, Frančiška…
• druga se pojavljajo prvič: Tian (900 oseb), Maj, Nej, Tej, Naj, … Kiara, Tanaja (300), Erin, Rubi, Mej
• večkrat je krajše oblike imena več kot osnovnega imena: (Frančišek-Franc; Timotej-Tim, Janez-Jan, Janez-Žan, Nikolaj-Nik, Jernej-Nejc …

– upadanje ali rast (vir: Statistični urad RS) – v knjigi najnovejši podatki (2016) – septembra vsako leto novi podatki – starejše oblike so v stalnem upadanju, tudi po kakšen tisoč na leto … zelo rastejo krajše oblike

– pomoč pri izbiri godovnega zavetnika (več o imenih in godovih v knjigi Simona Lenarčiča Kdaj imam god?)

• veliko je svetnikov, ki nosijo enako ime: v LS imamo: 117 sv. Janezov; Peter (78), Pavel (34), Jožef (32), Andrej (24), Dominik (23)- Marija (33 praznikov in 28 svetnic in 81 blaženih)
• nekateri so ‘unikatni’ (samo en svetnik s tem imenom): sv. Ema, Blaž, Primož, Florijan, Igor, Zofija,

– v knjigi so omenjeni tudi priimki, ki izhajajo iz imen

3. Zavetniki in priprošnjiki

– zavetniki: pri vsakdanjem življenju in delu, v duhovnem življenju, zavetniki poklicev, pri kmečkem delu

– priprošnjiki: za vsakdanje potrebe, za duhovne potrebe, pri kmečkih opravilih, v bolezni – za zdravje, pri boleznih živali, v raznih nadlogah

* nekaj primerov:

• mladina: sv. Stanislav Kostka (13. 9.) – vzornik mladine: pobožen, vesel, razigran,, pripravljen pomagati; Dominik Savio (5.5); sv. Matija:( 24. 2.) zavetnik mladih ob začetku šolanja
• športniki: Alojzij Scrosoppi (3. 4.) zavetnik nogometašev, sv. Lidvina (14. 4.) – drsalcev
• novinarji (časnikarji): sv. Frančišek Saleški (24. 1.), Maksimilijan Kolbe (14. 8.), bl. Jakob Alberione (Famiglia cristiana)

4. Drugi svetniki na tisti dan

– svetnikov je v našem Letu svetnikov veliko (5.300), v naših dveh knjigah pa 1.200 – 366 za vsak dan in dodatnih 833 – izbranih zaradi povezanosti z nami (domači blaženi, Božji služabniki, svetniški kandidati, …) zaradi razlage imena, ki ga je pri nas veliko, zaradi zavetništva …

– novi svetniki, blaženi (sv. Terezija iz Kalkute, sv. Janez XXIII., sv. Janez Pavel II., starši ‘male Terezike’ …).

– slovenski blaženi, častitljivi božji služabniki (Baraga, Gnidovec ), božji služabniki (Anton Vovk, Jakob Ukmar, Danijel Halas, Cvetana Priol, Andrej Majcen, Anton Strle … in še drugi Jože Plečnik, Magdalena Gornik …

Kaj je na ROBU knjige?

1. misli: – svetniki nas na robu nagovorijo s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem … (o bolj molčečih drugi kaj povedo

2. zgodovina: kaj se je z vsakim svetnikom dogajalo v zgodovini – vzroki premikov – (Gregor 12. 3. ð 3. 9., sv. Rupert, sv. Nikolaj iz Flue – utemeljitve črtanja (legende, starozavezni svetniki …

3. življenjepisci: pogled na stare življenjepisce (prvi Franc Veriti 1835; Jožef Rogač 1869 (Matija Torkar) – nabožna pisatelja; Janez Ev. Zore 4. snopiče do 12. marca, Franc Jaklič nadaljevanje 1928-40: – svetnike so nekdaj razvrščali glede na sporočilo – privlačile so napete zgodbe, pripovedi in opisi mučeništva, na koncu pa so postavili v okvir nauk, krepost – in tudi molitev za priprošnjo

4. primerjave

– med rimskim in našim martirologijem (seznamom svetnikov) – slovenske posebnosti (datumi – Ciril Metod 5.7. ali 14. 2., Matija 24.2. na 14. 5.; Tatjana (12. 1. pri nas – v rimskem je ni)

– z ljudskim koledarjem: zakaj se na ljudskem koledarju večkrat pojavljajo čisto druga imena, kot na cerkvenih … – ker se ljudski koledar ni spreminjal že od leta 1950

– s koledarji redovnih skupnosti (obvezni godovi določenih svetnikov – ustanoviteljev
* nekaj primerov: koledar Reda manjših bratov 30. jan sv. Hijacinta obvezni god – salezijanski koledar: 31. 1. sv. Janez Bosko slovesni praznik – usmiljenke: 25. 1. obvezni god – ustanovitev misijonske družbe

5. vremenski pregovori pa tudi razni izreki, ljudska rekla, pregovori …
* nekaj primerov: Če je na Miklavža mrzlo, bo huda zima; – Če je na Martina oblačno bo lepa zima; Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.

6. zapisi o navadah in običajih, ki se jih je vredno spominjati, da ne gredo v pozabo … Gregorjevo,

7. svetniki vzhodnih Cerkva (ruska, srbska, grška pravoslavna Cerkev

8. zanimivosti o poklicih svetnikih: med 1.345 blaženimi in 483 svetniki, ki jih je v 27 letih svoje papeške službe razglasil papež sv. Janez Pavel II., najdemo ljudi vseh narodnosti, stanov, poklicev: papeža (Janez XXIII.), kardinale (Alojzij Stepinac), škofe (Anton Martin Slomšek), duhovnike (Luigi Orione), redovnike (Maksimilijan Kolbe), redovnice (Favstina Kowalska), misijonarje (Damian de Veuster), misijonarke (Mati Terezija), ustanovitelje gibanj (Josemaria Escriva de Balaguer), mistike (pater Pij iz Pietrelcine), vidce (Jacinta in Francek Marto), zdravnike (Giuseppe Moscati, sužnje (Jožefina Bakita); družinske matere (Giovanna Beretta Molla), študente (Pier Giorgio Frassatti), rektorje (Claude de la Colombière), filozofinje (Edith Stein), slikarje (Beato Angelico), dejavne laike (Frederic Ozanam), najstnice (Laura Vicuna), Indijance (Juan Diego), kraljice (Jadviga), kneginje (Zdeslava Lemberška), cigane (Ceferino Gimenez Malla), kitajske, japonske, korejske … mučence, mučence španske državljanske vojne

• Že pri prvih knjigah je bila zelo koristna stvar kazalo. Tukaj je kazal več, zakaj in kako so nastajala?

Na koncu knjige so kazala – imen svetnikov, – krstnih imen in godovnih zavetnikov – zavetnikov in priprošnjikov. Vsa tri kazala so gotovo pomembna, da se lažje znajdemo, poiščemo svetnika, krstno ime, ali zavetnika … Pri večini svetnikov (tudi pri tistih dodatnih) je v knjigi navedeno, v kakšnih življenjskih potrebah so se ljudje k svetniku zatekali in se mu priporočali, za kakšne poklice, pri kakšnih opravilih, duhovnih in telesnih potrebah je zavetnik. To je zelo pomemben del knjige, saj je bilo prav s tem v zvezi veliko vprašanj – zdaj pa je vse to zbrano na enem mestu.

• Knjiga je tudi po zunanji podobi zelo lična, dinamična in pritegne pozornost. Kdo je to pripravljal?

To pravijo tudi bralci: – notranja ureditev je bila moja zamisel (glavno besedilo in rob, na njem upodobitve svetnikov – in dodatne slike svetnikov); skupaj s ‘šefom’ Miho Turkom pa smo dolgo iskali rešitve o zunanji podobi … Predlagal sem mozaik Marka Rupnika Kristus v slavi s svetniki – iz cerkve Vseh svetih na LJ Žalah. Ob Kristusu sta Božja Mati Devica Marija in Janez Krstnik – tista dva, ki pričujeta za kraljestvo luči, svetosti in pravičnosti. … in množica svetniških sijev. Ljubezen nikoli ne mine – je temelj naše podobnosti Bogu. Za končno podobo pa ima največ zaslug tehnični urednik Benjamin Pezdir.

• No, vi, Silvester in nekateri ljudje, kazal niti ne potrebujejo, iz glave vedo povedati, kdo določen dan goduje ali je godoval včasih na ta dan. Vam je to ljubezen oz. simpatijo do ljubezen do svetnikov vcepila že domača družina. Nam lahko kaj poveste o teh spominih?

Mirno lahko rečem, da je bila domača hiša moja dobra veroučna šola in tudi prvo semenišče. Povezovala nas je redna skupna molitev. V zimskih mesecih smo molili rožni venec zjutraj, preden smo šli v šolo (imeli smo skoraj eno uro daleč), in tudi zvečer, ko smo se zbrali ob topli peči, kjer smo včasih med molitvijo tudi zadremali, poleti pa samo zvečer po končanem delu. Ob zimskih večerih in tudi ob nedeljah nam je oče na glas bral iz stare knjige Življenje svetnikov in svetnic božjih, ki jo je sam zvezal z dreto, ker je bil čevljar. Njegovo branje je bilo po svoje zelo čustveno in včasih je bil ob kakšni svetniški, zlasti mučeniški zgodbi ganjen, da mu je skoraj vzelo besedo. Tako smo se seznanjali s svetnikom ali svetnico tistega dne. Če nismo dovolj pazljivo poslušali, je ‘za kazen’ moral brati naprej kateri od pa to branje ni bilo tako lepo kot očetovo. Redno smo spominjali godovnih (ne rojstnih) dni vseh članov družine, ki je zelo velika. ‘Obred’ je bil v tem, da smo godovnjaku brž zjutraj voščili, potem je šel k maši in k obhajilu, opoldne oziroma po šoli pa so ga čakali štruklji. Veliko duhovno bogastvo smo črpali iz praznovanja cerkvenega leta, zlasti božičnih in velikonočnih praznikov. Datume godov in praznikov svetnikov in svetnic smo si zapomnili tudi zato, ker je župnik pri nedeljskih oznanilih napovedal tudi svetniške godove za vsak dan prihajajočega tedna. Doma smo imeli vedno pri rokah koledar in pratiko, kjer so bili svetniki tudi zanimivo narisani.

• Marko, kaj pa ti in svetniki – kdaj si se ti srečeval z njimi?

S svetniki sem se tudi jaz srečeval kot otrok v šestdesetih, v ‘dolini mojega otroštva’ na pobočjih Javornika (v črnovrški fari, kot Silvester), sem na peči poslušal zgodbe svetnikov, SP odlomke iz ‘Lampetovih’ Zgodb SP, najbolj so mi ostale v spominu svetniške pripovedi iz ust stare mame, na najinih pogostih ‘romanjih’ h kapelici … Še bolj sem se s svetniki spoprijateljil kot ‘počitniški pastir’ pri teti in stricu, kjer sem odkril eno od knjig Življenje svetnikov in svetnic božjih (1906), in napete zgodbe J. Rogača, so postale moje vsakdanje spremljevalke. Zanimanje za svetnike sem prenesel tudi v dijaška leta, ko so me zanimali predvsem zavetniki cerkva in cerkvic po Vipavski dolini, v študentskih pa sem naredil drzen načrt in se (s kolesom in ‘na štop’) odpravil po naši domovini z beležko in fotografskim aparatom – svetnike ‘preštevat’ (so se šalili sošolci). Veliko zanimivega sem nabral v tistih počitniških mesecih, in še danes mi pridejo prav ti spiski farnih zavetnikov (na glavnih in stranskih oltarjih), tudi za knjigo je marsikaj prišlo prav … nekaj je bilo tudi osnova za diplomsko nalogo mojega sošolca in prijatelja Cirila Plešca, zdaj župnika v župniji Drulovka-Breg.

Še ena zanimivost: ko sem bil leta 1979 prvič na uredništvu v Kopru mi je ‘oče urednik’ podaril še ‘svežo’ knjigo o papežu Janezu Pavlu II., čez nekaj let pa so me z uredništva poklicali s prošnjo za prevod knjige o Materi Tereziji – zdaj sta oba svetnika. Še isto leto (1983) sem prišel na uredništvo pa sem v osemdesetih, ko še ni bilo računalnikov, pretipkoval rokopise za naše izdaje: Blagovestnika Slovanov, Leopold Mandić, Pater Pij, … Oče Damijan, Povest družine Martin …, veliko časa sem namenil tudi pripravi monografije o Materi Tereziji (Mati velikodušne ljubezni). Med našimi izdajami imamo tudi veliko knjig o svetnikih za otroke: od pobarvank (Sv. Miklavž, Sv. Janez Krstnik, Oče Damijan – besedila je napisala Berta Golob, pesmice je uglasbil Janez Bitenc …). do novejše knjige Svetniki sveti svetilniki (Berta Golob-Silva Karim) … izdali smo tudi knjigo Sto svetnikov v sonetih (Leon Oblak) … svetniki so še naprej moji zvesti spremljevalci, zgled, navdih in pomoč pri vsakdanjem delu.

• Takih družinskih katehez o svetnikih zdaj ni več prav veliko, tudi naše življenje (v službah in na kmetijah) ni več toliko vezano na svetniški koledar. Zdi se mi, da so danes bolj v ospredju različni mednarodni in svetovni dnevi od raznovrstnih bolezni do spanja in kave … Pa me zato zanima, kakšen odziv imate na to knjigo, sploh na prenovljeno izdajo – ali ljudi še zanimajo svetniki, godovi …?

Silvester: Neki duhovnik, ki je bil dalj časa misijonar v Afriki, je kupil to našo knjigo in mi je po elektronski pošti sporočil: “Že prvo izdajo sem imel in jo uporabljal tudi v oddaljeni deželi. S sedanjo izdajo pa si nekako presegel samega sebe.” Če bi to pripisoval sebi, bi se kitil s tujim perjem – “presežek” te nove knjige je zasluga drugega Čuka – našega Marka. Dolgo časa, kar več let je zbiral podatke, ki bogatijo to knjigo, in sestavljal mnogovrstna kazala, zaradi katerih je knjigo še bolj uporabna.

Marko: Odzivi na knjigo so lepi, spodbudni, ljudje so navdušeni, koliko različnih podatkov je objavljenih, knjigo lahko berejo tudi po delih (ni treba vsakega svetnika prebrati ‘na mah’), čez dan jo lahko večkrat vzamejo v roke. Veliko je že bilo novih predlogov: nekateri bi želeli, da bi knjigo naredili še bolj domačo in za vsakega svetnika objavili tudi seznam naših župnijskih in podružničnih cerkva, katerim je določen svetnik zavetnik. To pomanjkljivost odpravljamo v Ognjišču (2017), ko smo na zadnjih straneh ovitka začeli z rubriko Svetniški domovi.

• Silvester, Ognjišče je začelo izhajati za veliko noč 1965, začetki pravega uredništva segajo v leto 1967 in že takrat ste začeli izdajati knjige oz. knjižice o svetnikih, ki ste jih prodajali v številkah, ki se nam danes zdijo nemogoče …

Leta 1967 – torej pred petdesetimi leti – se je pri Ognjišču začela tudi knjižna dejavnost. Prva knjiga niza Žepna knjižnica Ognjišča je bil iz italijanščine preveden življenjepis papeža Janeza XXIII., ki je izšel v visoki nakladi 30.000 izvodov. Druga knjiga Moč ljubezni o patru Maksimilijanu Kolbeju, junaku ljubezni v taborišču Auschwitz, pa je doživela celo ponatis. Kot verska založba smo si prizadevali izdajati knjige o svetnikih in svetniških osebnostih. Zelo toplo so bila sprejeta dela nemškega pisatelja Wilhelma Hünermanna, ki je v obliki povesit ali romanov predstavil vrsto svetnikov (sv. Pija X., sv. Janeza od Boga, sv. Damijana de Veustra, apostola gobavcev).

• Kakšno pa je zanimanje za svetnike, ki so bili razglašeni v zadnjem času: sv. Terezija iz Kalkute, papež Janez Pavel Drugi, starši male Terezije … in kako je z našimi blaženimi (Slomšek, Grozde, Drinske mučenke)?

Marko: Danes si kristjani želimo zgledov in pričevanja iz nam znanega časa, ljudi, ki so živeli z nami, ki smo jih poznali …. Življenje takih ljudi je “novo razodetje Jezusa Kristusa” in ko ‘dosežejo čast oltarja’, mu lahko izkazujemo javno češčenje. Te ljudi občudujemo, saj so zmogli svetiti, živeti evangelij na izrazito popolnejši način kot ‘navadni’ ljudje. Velik pečat je pustil sv. Janez Pavel II. občudujemo njegov močan odnos z Bogom, njegovo zatopljenost v občestvo z Gospodom. Od tod je izvirala njegova vedrina sredi velikih naporov in njegov pogum, s katerim je izpolnjeval svoje naloge v res težavnem času … Prav tako sv. Janez XXIII., ki je pokazal je, da hoče biti tudi kot papež ljubeči oče vseh katoličanov in prijatelj vseh ljudi dobre volje. “Skušal sem ljubiti vse, hotel sem dobro vsem,” je dejal malo pred smrtjo. – Občudujemo pa tudi sv. Terezija iz Kalkute, ki je bila zadnja, prišteta med svetnike. »Vi ste živa svetnica,« je dejal nekdo Materi Tereziji iz Kalkute, ustanoviteljici Misijonarjev in Misijonark ljubezni za služenje najbolj ubogim med ubogimi. »Če sem res to, kar pravite vi,« je odgovorila, »sem samo to, kar bi po volji našega Gospoda morali biti vsi.« Ta majhna žena je želela biti znamenje božje ljubezni, božje navzočnosti, božjega sočutja in na ta način vse opozarjati na vrednost in dostojanstvo slehernega božjega otroka, ustvarjenega, da ljubi in je ljubljen … Slavimo to ponižno glasnico evangelija in neutrudno dobrotnico človeštva. V njej izkazujemo čast eni najpomembnejših osebnosti našega časa. Sprejmimo njeno sporočilo in jo posnemajmo njen zgled, saj nas spodbuja, da v svojem življenju vsak dan naredimo “kaj lepega za Boga”, kot nas je učila s svojim popolnim darovanjem same sebe Bogu in bližnjemu.

Silvester: Profesor dr. Anton Strle, slovenski svetniški kandidat, je leta 1998 za Mohorjev koledar predstavil pred kratkim umrlega dr. Marijana Smolika ob njegovi sedemdesetletnici. On je uredil in dopolnil Leto svetnikov, ki je v letih 1999-2001 izšlo v petih debelih knjigah. Zapisal je: “Izredno pomembno delo! Saj so svetniki utelešena razlaga učlovečene Božje Besede, najboljša razlaga evangelija in s tem za premnoge ljudi najlažji dostop h Kristusu; zato pa nepogrešljivi spremljevalci na poti v tretje tisočletje in še naprej.”

• Silvester in Marko, kateri od starih in kateri od novejših svetnikov vama je najbolj pri srcu oz. se mu priporočata oz. vaju je uslišal ali izprosil milosti od zgoraj?

Silvester: Najbolj mi je pri srcu sveti Jožef, varuh svete Družine, ki se v svoji skromnosti drži v ozadju. Sveto pismo ga odlikuje za nazivom pravični. Tako je bilo ime našemu očetu, ki je bil tudi po značaju njemu podoben. Pri obnovitvi krstnih obljub se vedno priporočam svetemu Silvestru, svojemu krstnemu zavetnku.

Marko: Gotovo moj krstni zavetnik sv. Marko, tudi zavetnik kmetov, kamor segajo tudi moje korenine … Kot ‘večni iskalec’ (po arhivih, knjigah …) se pri delu na uredništvu večkrat spomnim tudi na sv. Antona Padovanskega … – Odkril sem tudi sv. Ekspedita (nekdaj Elpidij), svetnika, ki ni maral lenobe in odlašanja, in je priprošnjik za hitro in pravočasno dovršitev opravil … škof Gregorij Rožman ga je vernikom zelo priporočal in ljudje so pravili, da je zelo rad usliši ponižne prosilce, “ker ga malo ljudi pozna, ni zasut s prošnjami in ima zato veliko časa”.J – Prav posebej pa se mi je vtisnil v spomin samostanski vratar sv. Konrad, ki je postal svetnik z zvestim opravljanjem svojih dolžnosti … tu pa se začenja tudi pot svetništva vsakega od nas. – Od sodobnih pa mučenci božje ljubezni: sv. Maksimilijan Kolbe, in misijonar Damijan de Veuster, ki je dal življenje za svoje gobavce … Skozi vse knjige, ki sem jih pomagal pripravljati, urejati … o svetnikih sem odkril, da so svetniki okno, ki nam s te strani, s tega sveta pomaga videti božjo svetlobo – to so svetilniki – meni pa se večkrat zdi, da nisem niti kresnička. Njihovo življenje nam je zgled, ki naj nas pritegne k Očetu z – v svetnikih častimo Boga Očeta (zato Kristus v slavi na naslovnici).

Še spodbuda urednika knjige Svetnik za vsak dan birmancem župnije Kranj Primskovo, ki so tudi prišli na predstavitev v našo knjigarno:

Dragi mladi, ki boste letos potrjeni v veri, prejeli boste dar modrosti, ki naj vam pomaga odkrivati Božjo veličino in dobroto, naj da vašemu življenju polnejši okus; z darom umnosti boste lažje in globlje dojemali Božjo besedo in verske resnice; dar svèta naj vas vodi k odkritju Božjega načrta za moje, tvoje … življenje; dar moči, naj vam pomaga premagovati skušnjave zla in vas spodbuja, da delate dobro; dar vednosti naj vas uči, da morete v stvarstvu odkrivati znamenja, Božje sledi, po katerih Bog govori vedno in vsakomur, vaše vsakdanje delo in opravila poživlja z evangelijem; dar pobožnosti naj s pomočjo vsakdanje molitve ohranja v srcu živi plamen ljubezni do nebeškega Očeta in opominja, da Bog je, da vsakega pozna in pričakuje vaš odgovor; tu je še dar strahu božjega, ki naj vas napolnjuje z globokim spoštovanjem do Boga in njegove volje.

In svetniki so nam lahko zgled, svetilnik, kako naj to dosežemo:

• Svetniki so bili svetilniki: tudi vi potrebujete Luč z veliko začetnico, ki bo vaša oporna točka, svetilnik, po katerem se boste lahko ravnali.

• Svetniki so bili goreči: ne bodite dekleta in fantje, ki so ugasnjeni, bodite goreči. Največja nesreča mladega človeka je, da ni nikomur koristen. Bodite iskra, ki vžiga …

• Svetniki so odkrivali Božji načrt: bodite dovzetni za Božji glas, da boste sprejemali prave odločitve, da boste prisluhniti modrim nasvetom, in tudi sami znali svetovati.

• Svetniki so bili poslušni Bogu: prisluhnite s srcem Božjim namigom, iščite tudi duhovno, vzemite v roke Sveto pismo, naj ne mine dan brez molitve, brez kratkega večernega izpraševanja vesti.

• Svetniki so spoznavali tudi sami sebe: odkrivajte tudi sami sebe, iščite, sprašujte se, kam bi radi prišli, kaj bi radi dosegli, tako boste lažje izbrali svoj poklic, svojega življenjskega sopotnika … sledite idealom.

• Svetniki so bili tudi samosvoji: prizadevajte si, da ne bi posnemali drugih ampak uporabljali zdravo pamet … Bodite originali in ne kopije.

• Svetniki so bili odprti Svetemu Duhu: tudi vi z odprtim srcem sprejmite darove Duha, ki vas oblikujejo kot kristjane. Bodite modri, razumni, sprejmite koristen nasvet, bodite močni, pogumni, glejte s srcem, bodite povezani z Bogom v molitvi in ne pozabite, da je on vedno z vami.

• Ohranite vrednote, ki ste jih prejeli doma, v vašem okolju, v župnijski skupnosti … in kljub skušnjavam živite tako, kot verjamete, da je prav, kot vas učijo starši, kateheti …

• Vsak dan naredite vsaj nekaj dobrega.

• Zaupajte Bogu, ki daje moč človeški slabosti, bogati našo revščino, nas spreobrača in nam odpušča grehe.

• Vzemite na pot življenjski program Svetega Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.

• Sveti Duh naj vam da moči, da boste zmogli premagovati težave in stiske: ostanite povezani z Bogom, kakor so mladike povezane s trto. Trdno ohranite vezi prijateljstva z Bogom in s svetniki

»Darovi Duha so čudovite stvarnosti, ki vam omogočajo, da se oblikujete kot kristjani, da živite evangelij in ste aktivni člani skupnosti,« je dejal birmancem papež Frančišek. »Bodite odprtega duha in mišljenja. Ne bojte se svetlobe in ne skrivajte se v temo.