Skip to main content

Za tiste, ki jih Bog ljubi, preizkušnje niso kazen, ampak milost.(sv. Janez M. Vianney)

Avtor: wp.adm26

Genovefa

Napisal wp.adm26 na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Med ženskimi imeni je Genovefa na 340. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 s tem imenom poimenovanih 293 oseb. Večina tako poimenovanih oseb je bila rojena do leta 1960, zanimanje za to ime pa je po tem letu skoraj povsem zamrlo. Zelo redke so bile pisne različice Genofeva, Genofefa in Genoveva, prav tako skrajšane oblike Gena, Geni, večinoma klicne pa Fefa, Fefka, Gefica, Genica, Nefka.


God:

  • 3. januar

Ime Genovefa z različicami je keltsko-germanskega izvora. Zloženo je iz keltskega geno ‘rod, pleme’ in iz germanskega wifa ‘ženska’. Prvotni pomen imena Genovefa je torej bil ‘žena rodu, plemenita ženska’. Pomensko in predstavno bi ga lahko primerjali s slovenskim izrazom fant od fare, v katerem fara pomeni ‘rod’ in velja za izposojenko iz langobardskega fara ‘pleme, družina’. V francoskem jeziku se Genovefa glasi Geneviève, ljubkovalno Ginette, v nemščini Genoveva in Genovefa, skrajšano in ljubkovalno Geno, Geni, Veva, Vefe, Ve, Vevi, Vevele, Eva, Vyfken.

Genovefa je tudi ime znamenite francoske svetnice in device iz 5. stoletja (v koledarju 3. januarja). Francozi jo častijo skoraj tako kot sv. Ivano Orleansko. Je zavetnica Pariza, ker ga je dvakrat rešila: prvič pred Atilovimi Huni in drugič pred lakoto. Velja tudi za zavetnico voskarjev, pastirjev, klobučarjev in vrtnarjev ter za zdravje oči, proti kozam, kugi potresu, vojski, suši, povodnji in vsaki drugi nesreči.

Gregor

Napisal wp.adm26 na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Gregor je med moškimi imeni v Sloveniji na 23. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 z imenom Gregor poimenovanih 9.478ꜜ (2007: 9.536) oseb. Zanimanje za ime Gregor je zelo naraslo po letu 1970 in je trajalo do leta 2000, po katerem je začelo naglo upadati. Zelo redka je bila daljša oblika Gregorij (22 oseb), prav tako različica Griša (15). Po letu 1970 se je začela uveljavljati skrajšana oblika Grega (2016: 1.345ꜛ; 2007: 1.267), zlasti v letih 1980–2000. Unikatne so bile ženske oblike Gregica, Gregorija in Grgica.


God:

  • 2. januar
  • 4. januar
  • 10. januar
  • 11. februar
  • 16. marec
  • 24. april
  • 26. april
  • 25. maj
  • 18. junij
  • 8. julij
  • 25. avgust
  • 3. september
  • 30. september
  • 4. november
  • 17. november
  • 20. november
  • 23. november
  • 10. december
  • 19. december

Ime Gregor izhaja iz latinskega imena Gregorius, to pa iz grškega Grēgórios, ki ga razlagajo iz glagola grēgoréō v pomenu ‘sem buden, živim’. Glede na to bi mu lahko bili sorodni imeni slovanskega izvora Budimir in Živko. Ime Griša je po izvoru ruska ljubkovalna oblika imena Grigorij.

Iz imena Gregor in različic so nastali priimki Gregorač, Gregorc, Gregorčič, Gregorin, Gregorinčič, Gregorka, Gregačič, Gregar, Gregarec, Gregel, Grogl, Grego, Gregočič, Gregor.

Gregor je ime mnogih svetnikov, med katerimi so tudi papeži. Najbolj znan je Gregor I. Veliki, papež od leta 590 do 604, in cerkveni učitelj. Širil je krščanstvo med Langobardi in Angleži (v koledarju 3. septembra, prej 12. marca).Velja za zavetnika učenjakov, učiteljev, šolarjev, glasbenikov, zidarjev, pevcev ter proti protinu, kugi itd. Po njem ali njegovem prazniku Gregorjevo sta nastali poimenovanji gregorščak ‘marec’ in gregorščica ‘trobentica’. Gregor I. Veliki je uredil cerkveno petje in po njem je poimenovan gregorijanski koral.

Po papežu Gregorju XIII. je bil leta 1582 namesto prejšnjega julijanskega poimenovan in vpeljan gregorijanski koledar. Iz besednoigrske povezave med imenom Gre-gor in glagolske zveze gre gor je nastalom šaljivo vprašanje Kateri svetnik še ni v nebesih?, na katero sledi odgovor Gregor. Iz enake miselne povezave je nastal še izraz babji gregor ‘babjek’, medtem ko gregor pomeni tudi ‘smetana, ki se dela na mleku’.

V Sloveniji so štiri cerkve sv. Gregorja. Po eni od teh se imenuje kraj Sv. Gregor v občini Ribnica, njegovi prebivalci pa Gregurci ali Gregurčanje.

Različici imena Gregor Grgoraš in Grogar sta v ljudskih posmehuljah, npr. Grgoraš/ Kam kravljaš… in Pikar Grogar/ Peč ubil… Gregorja v priimku pa ima slovenski pesnik Simon Gregorčič, ki je ob Soči ‘bedel’ nad usodo Slovencev.

Marija

Napisal wp.adm26 na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Marija je svetopisemsko ime. K nam je prišlo iz latinščine, kjer je Maria latin­ska oblika za hebrejsko ime Mirjam. Mariológi, tj. raziskovalci, ki se ukvarjajo z mariologijo ali naukom o Mariji, so doslej podali okrog 60 poskusov razlage imena Marija. Kot najbolj sprejemljive razlage hebrejskega imena Mirjam bi na­vedel: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo ljubi Bog« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko be­sedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od Boga)«. V aramejskem jeziku so Mirjam izgovarjali Mariam, zato so jo razlagali iz korena mar(a) v pomenu »gospod«, torej »gospa«, podobno kot ime Marta. Po novi zavezi je Marija Jezusova mati, tudi Božja mati, ki jo častijo kristjani, zlasti katoličani in pravoslavni. Po katoliškem nauku je po božji moči spočela in rodila Jezusa Kristusa. Njen kult se je razširil po ekumenskem koncilu v Efezu 431, na katerem je bila v nasprotju z Nestorijevim učenjem priznana kot Božja mati (hrvaško Bogorodica, latinsko Deipara, grško [Theotokos]). Kult izhaja iz krščanske asketske ideologije, v okviru rimskokatoliške zahodne cerkve pa se je v fevdalizmu navezal na romantično-viteško čaščenje žensk nasploh. Cerkev daje Mariji kot »kraljici vseh svetnikov« prednost v čaščenju in ji priznava pravico na najvišje spoštovanja (hiperdulia). Njen kult pride do izraza v številnih praznikih v njeno počastitev, v velikem številu njej posve­čenih cerkva ter v združenjih in redovih z njenim imenom. V okviru tega kulta so bile proglašene tudi dogme o njenem brezmadežnem spočetju (Pij IX, 1854) in njenem vnebovzetju (Pij XII, 1950).


God:

  • Januar:
    1., 23., 25., 26.
  • Februar:
    2., 8., 11.
  • Marec:
    25.
  • April:
    2., 24., 26.
  • Maj:
    1., 6., 9., 13., 24., 25., 31.
  • Junij:
    11., 23.
  • Julij:
    2., 6., 16., 22., 23., 29., 30.
  • Avgust:
    1., 5., 15., 22.
  • September:
    4., 8., 12., 15., 19., 24.
  • Oktober:
    5., 6., 7., 11., 13., 16., 20., 22.
  • November:
    21., 24., 27.
  • December:
    8., 10., 11., 12., 15., 18.

V virih je ime Marija izpričano dokaj pozno. To je mogoče razlagati, kot sem to ugotovil že pri Jožefu, s svetostjo imena. V začetnem obdobju krščanstva so verniki iz spoštovanja do Jezusove matere deklicam zelo redko dajali ime Marija. To velja tudi za srednji vek, ko so ime Marija imele le osebe kraljevskega ali plemiškega stanu. Bolj se ime Marija uveljavi šele od 15. stoletja naprej. Uradno zapisano ime Marija pa so tudi še naprej uporabljale osebe kraljevskega rodu, medtem ko so preostale Marije v vsakdanjem govoru rabile eno od števil­nih skrajšanih ali klicnih oblik. V 2. knjigi GZS beremo: Marija, hči Bolgara Sandokeja, omenjena kot romarica v Čedadskem evangeliju v 9. do 10. stoletju, da­lje Mariosa cometissa, tj. grofinja Marjuša, najbrž soproga hrvatskega vojvode Branimira, omenjena kot romarica, prav tam. V urbarju loškega gospostva leta 1291 je zapisana Maria, kmetica v območju potoka Hrastnice pri Škofji Loki; v tolminskem urbarju leta 1377 Maria, kmetica v Šebreljah; v urbarju iz dobe okoli leta 1240 Maria, kmetica v Beli v Reziji, in Maza, domina, v Branici. V listi­ni samostana Pleterje leta 1304 piše: Oton Sichersteinski potrjuje, da je dal Mar­tinu in njegovi ženi Mici desetino v Praprečah v fevd. Oblika Maruša je pogosto zapisana v Ljubljani v 15. stoletju, Marica pa v Mitninskih knjigah 16. in 17. stoletja na Slovenskem.

Ime Marija je tudi stalno prvo ime nekaterih redovnic, npr. karmeličank in magdalenk. Taka imena so bila: devica Marija Klementina, dev. Marija Viktorina, dev. Marija Školastika, sestra Marija Tekla, s. Marija Melhiora, s. Marija Notburga, s. Marija Saloma itd.

Svetim Marijam so v Sloveniji zgradili okrog 320 cerkva. Po njih so poimeno­vani kraji, kot npr. Šmarje. Precej besed in izrazov, ki so nastali iz imena Marija, se nanaša na Marijo, po novi zavezi Jezusovo mater oziroma Božjo mater, ki jo častijo kristjani. Na krščansko češčenje Marije sta vezana predvsem praznika veliki šmaren (15. avgusta) in mali šmaren (8. septembra).

Na pomladansko in jesensko praznovanje Marije se nanaša pregovor: Pomla­danska Marija (25. marca) pripelje lastovke v deželo, jesenska (8. septembra) jih pa odpelje.

Omenjam še dva vremenska pregovora: Če je na veliki šmaren grdo vreme, bo huda zima. Kadar velika šmarna sonce pece, tedaj dobro vino v sod poteče.

Osvald

Osvald (Ožbalt) (ok. 935-992)

Napisal wp.adm26 na . Objavljeno v Pričevalec evangelija.

God: 29. februar

Današnji dan je nekaj posebnega, saj datum 29. februar najdemo v koledarjih le vsaka štiri leta, ki jim pravimo prestopna leta. To je povezano s preureditvijo koledarja za časa Julija Cezarja v starem Rimu. Matematik Sosigen mu je nasvetoval, naj za osnovo leta vzame 365 dni in eno četrtino; vsako navadno leto naj ima 365 dni, vsako četrto pa naj bo prestopno s 366 dnevi. Takrat so tudi določili število dni posameznih mesecev, ki velja še danes: sedem mesecev ima po 31 dni, štirje meseci po 30, februar pa 28 oziroma 29 v prestopnem letu. Do prestopnega leta 1972 je bil prestopni dan 24. februar in god apostola Matija se je »preselil« na 25. februar. Za naslednje prestopno leto 1976 pa je kot prestopni dan določen 29. februar in tako velja še zdaj.

Dokler je bil prestopni dan 24. februar, ob tem datumu ni bilo nobenega svetnika, 29. februarja pa je bil spominski god opata Romana in papeža Hilarija. V častitljivi knjigi Življenje svetnikov in svetnic božjih, ki jo je za Družbo sv. Mohorja v Celovcu »po najboljših virih« spisal duhovnik ljubljanske škofije dr. J. Rogač in sicer pred več kot sto leti – so 29. februarja predstavljeni »Svetniki brezimeni, mučenci krščanske ljubezni«. Pisec najprej poudari, da je medsebojna dejavna ljubezen razpoznavni znak Jezusovih učencev od začetkov Cerkve do današnjih dni, potem pa predstavi mučence krščanske ljubezni iz egiptovske Aleksandrije v prvih krščanskih stoletjih. Najdlje se pomudi pri redovnicah usmiljenkah ali Hčerah krščanske ljubezni, ki jih je ustanovil sv. Vincencij Pavelski skupaj s sv. Ludoviko de Marillac leta 1629. Te redovnice so naredile ogromno dobrega tudi na Slovenskem, dokler jih niso oblasti po vojni pregnale iz bolnišnic in drugih zavodov.

Od leta 1976 se na današnji dan spominjamo sv. Osvalda, ki je bil škof v mestu Worcester v Angliji, nazadnje pa nadškof v Yorku. Rodil se je okoli leta 935 na Danskem. Po zgledu svojega svetniškega strica Oda Canterburyjskega je vstopil v benediktinski samostan Fleury blizu Orleansa v Franciji. Leta 959 je prejel mašniško posvečenje in prišel v Anglijo. Že dve leti pozneje je bil imenovan za škofa v mestu Worcester, kjer je zbor duhovnikov, službujočih pri stolni cerkvi, spremenil v metliško skupnost. Ustanovil je tudi več samostanov, med katerimi je bil najvplivnejši Ramsey. Predstojnike samostana Fleurv, kjer se je bil šolal in vzgajal, je škof Osvald prosil, naj mu za nekaj časa »posodijo« učenega in pobožnega redovnika Abona, ki je v samostanu Ramsey napisal Priročnik, najboljši bogoslovni spis za deli sv. Bede Častitljivega. Službo škofa v Worcestru je ohranil tudi potem, ko je postal nadškof v Yorku, kajti ta škofija je bila zelo siromašna. Nadškof je užival velik ugled, ker je bil najpomembnejša osebnost meniške prenove v Angliji v 10. stoletju. Iz vrst menihov so v naslednjih desetletjih izšli številni odlični škofje, umetniki in znanstveniki, predvsem pa goreči in modri misijonarji, ki so ponesli evangeljsko oznanilo skandinavskim ljudstvom.

Kot škof si je Osvald prizadeval predvsem za to, da bi duhovnikom omogočil boljšo izobrazbo in bolj urejeno življenje v skladu s poklicem, ki ga opravljajo. Zaradi svoje prijaznosti, blagosti in prisrčne vedrine je bil pri ljudeh zelo priljubljen. Umrl je v Worcestru 28. februarja 992, potem ko je po Jezusovem zgledu umil noge dvanajstim revežem in je z njimi sedel k mizi. Njegov spomin se obhaja že precej časa na današnji dan.

Bolj kot današnji godovnjak je na Slovenskem češčen sv. Osvald, angleški kralj in mučenec, čigar spomin obhajamo 5. avgusta. Ljudsko ime zanj je Ožbalt, najbolj je bil češčen med Slovenci severno od Drave, kjer ima več cerkva.

Timotej

Napisal wp.adm26 na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Timotej na 128. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 z imenom Timotej poimenovanih 1630 (2008: 1496; 1994: 409; 1971: 14) oseb. Podrobnejši podatki po obdobjih kažejo, da je bilo tričetrt nosilcev imena Timotej rojenih v obdobju 1991–2010. Podobno velja tudi za njegovo pogostejšo skrajšano obliko Tim (2011: 2253; 2008: 1985; 1994: 360; 1985: 36). Ostale različice: Time, Timej (2011: 27), Timen (2011: 8), Timi (2011: 185; 2008: 169; 1994: 46), Timo (2011: 35; 1994: 12), Timon (2011: 204; 2008: 172; 1994: 19), Timotij. Ženska oblika: Timoteja (2011: 18; 1994: 5).


God:

  • 26. januar
  • 8. april
  • 3. maj
  • 21. maj
  • 10. junij
  • 1. avgust
  • 19. avgust
  • 22. avgusta

Ime Timotej z različico Timotij izhaja iz latinskega imena Timotheus, to pa iz grškega Timótheos, ki je zloženo iz grških besed tīmē´ ‘čast’ in theós ‘bog’. S prvo sestavino tīmē´ ‘čast’ razlagajo tudi ime Timon.

V koledarju je 9 svetnikov z imenom Timotej

  • Timotej in Tit, sv., † 1. st., učenca apostola Pavla (26. januar) – Timotej, učenec apostola Pavla. Do svoje mučeniške smrti je bil škof v Efezu v Mali Aziji. Velja za priprošnjika pri boleznih želodca.
  • Timolej, Dionizij, Romul in tovariši, sv., † 305, palestinski mučenci (24. marec)
  • Timotej, sv., prva st., mučenec v Antiohiji (Maksim in Timotej – 8. april)
  • Timotej in Maver, sv., † 2.86, mučenca v Antinoi vTebaidi (3. maj)
  • Timotej, sv., 2./3. st.?, diakon in mučenec v Mavretaniji (21. maj)
  • Timotej, sv., 4. st., škof in mučenec v Prusiji (10. junij)
  • Timotej, sv., 6. st., škof na otoku v Helespontu (1. avgust)
  • Timotej, Agapij, Tekla in drugi, sv., † 305, mučenci v Palestini (19. avgust)
  • Timotej, sv., † 303, mučenec v Rimu (22. avgust) – proprošnjik proti bolezni želodca

… in dva blažena

  • Timotej a Monticchio, bl., † 1504, duhovnik reda minoritov (22. avgust)
  • Timotej Giaccardo, bl., † 1948, apostol tiska iz Italije (24. januar, god 22. oktober)

… zelo podobno je tudi ime

  • Timo, sv., † 1102, škof v Salzburgu v Avstriji (28. september)

Robert

Napisal wp.adm26 na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Robert je med najpogostejšimi moškimi imeni na 18. mestu. Konec leta 2008 je bilo z imenom Robert poimenovanih 10518 (1971: 4753; 1994: 10849). V osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja je bilo to modno ime, saj se je število tako poimenovanih oseb več kot podvojilo. Različice imena Robert so: Bert (2008: 24), Bob, Bobi (6), Rob, Roberto (137), Robi (563), Robertino (11), Robin (60), Rupert (74). Ženska oblika imena Robert je Roberta (76) z različicami Berta (695), Robertina (26), Robin (22).


God:

  • 26. januar
  • 17. april
  • 29. april
  • 4. maj
  • 7. junij
  • 17. september
  • 24. september
  • 25. oktober

Ime Robert izhaja iz nemščine, v kateri naj bi bila skrajšana oblika iz imena Rodebert. To je nastalo iz starejšega Hruodperaht, ki je zloženo iz starovisokonemških besed hrōd, hruod ‘slava’ in beraht ‘bleščeč, slaven’. Gornjenemška oblika imena Rodebert je Ruprecht, slovensko Rupert. Ime Robert je pogosto pri Angležih, predvsem skrajšane oblike Bob, Bobby, Rob, Robby, Robin (npr. Robin Hood). Po Robertu Peelu (1788–1850), organizatorju angleške policije, je prek oblike Bobby nastal vzdevek za stražnike Bobby.

V koledarju so 26. januarja Robert, ki je skupaj z Alberikom in Štefanom ustanovitelj cistercijanskega reda, 7. junija Robert Newminstrski, opat, 17. septembra Robert Bellarmino, škof in cerkveni učitelj.

Pavel

Napisal wp.adm26 na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Ime Pavel je med najpogostejšimi moškimi imeni na 98. mestu. V Sloveniji je bilo leta 2016 po podatkih Statističnega urada RS z imenom Pavel poimenovanih 2.398 (1971: 4.730; 1994: 3.671; 2006: 2.926; 2008: 2.784) oseb. Precej bolj redke so bile različice Pavle (248), Paul (2016: 21; 2008: 13), Paolo (2016: 57; 2008: 30), Pablo (9), Paulo (8), Pavao (2016: 61; 2008: 70), Pavlo (2016: 21; 2008: 7), Pavlek, Pavli, Pavlin. Ženska oblika imena Pavel je Pavla (2016: 3.085 – 90. mesto; 2008: 3.950 – 68. mesto) z različicami Paula (2016: 78; 2008: 102), Paola (21), Pavlica (14), Pavlina (2016: 562; 2008: 719).


God:

  • 15. januar
  • 24. januar
  • 25. januar
  • 1. februar
  • 5. februar
  • 6. februar
  • 8. februar
  • 4. marec
  • 7. marec
  • 12. marec
  • 17. marec
  • 22. marec
  • 17. april
  • 15. maj
  • 26. junij
  • 28. junij
  • 29. junij
  • 12. julij
  • 20. julij
  • 25. julij
  • 20. september
  • 19. oktober
  • 6. november
  • 24. november
  • 15. december

Ime Pavel izhaja iz latinskega imena Paulus. Razlagajo ga iz latinskega pridevnika paulus ‘majhen’. Pavlu je protipomensko ime Maksim, latinsko Maximus z nekdanjim pomenom ‘največji’. Zgodovinske osebe so ob svojem imenu pogosto imele vzdevek Veliki, npr. Aleksander, Karel, Peter Veliki, zelo poredko Mali, npr. Pipin Mali.

Ime Pavle je manjšalna ali ljubkovalna oblika imena Pavel. Zaradi pogoste rabe (prim. Anže, Brane, Jože, Tine, Tone) se manjšalni in ljubkovalni pomen imen na  e večinoma že izgublja. V taki funkciji bi zdaj uporabili obliko Pavelček. Različice imena Pavel, tj. Paul, Paolo, Pablo, Paulo, Pavao, Pavlo, so prevzete iz drugih jezikov.

V nasprotju z obliko Pavle je večalna (tudi slabšalna) oblika imena Pavel ime Pavliha. To danes ni več v rabi, da pa je obstajalo, dokazuje današnji priimek Pavliha (2008: 93 oseb) in nekdanja raba, npr.: Nekdaj v poznej noči je lezel Šarevčev Pavliha domu (I. Tavčar, Miha Kovarjev, Slov. knj. 1880, 56). Imenska oblika Pavliha je v procesu leksikalizacije postala poimenovanje komične figure in poimenovanje za ‘šaljiv, hudomušen človek’: pavliha (v pomenu ‘šaljiva, burkasta figura’ pisano tudi Pavliha). Iz imena Pavel in njegovih različic so nastali številni priimki, npr. Pavlič, Pavličič, Pavletič, Pavlin, Pavlinc, Pavlovčič, Pavček. Po priiimkovnem procesu sta priimka postala tudi Pavel (2008: 76) in Pavle (7).

Pavel je tudi zelo znano svetopisemsko ime. Pavel iz Tarza, pred spreobrnjenjem Savel, je zgodovinska oseba iz 1. stoletja. Najprej je bil preganjalec kristjanov, leta 34 pa se je spreobrnil v Jezusovega učenca. Bil je na misijonskih potovanjih na Cipru, v Mali Aziji, Makedoniji, Grčiji in ustanavljal cerkvene občine. V Rimu so ga obglavili leta 67. Pavlova pisma, ki so del Nove zaveze, pomenijo poglobitev in razlago Jezusovega nauka. Pavel naj bi mlado krščanstvo prilagodil izraznim oblikam orientalsko-helenističnega kulturnega sveta. Spreobrnitev apostola Pavla je v koledarju 25. januarja, praznik apostolov Petra in Pavla pa 29. junija.

Poleg apostola Pavla iz 1. stol. pa so v koledarju še naslednji:

  • Pavel iz Teb, sv., † ok. 345, prvi puščavnik (15. januar)
  • Pavel Lieou-Han-Tso, sv., † 1819, kitajski duhovnik in mučenec (15. februar, god 15. januar)
  • Pavel, Pavzirij in Teodotion, sv., 4. st., bratje, mučenci v Egiptu (24. januar)
  • Pavel, sv., 6. st., škof v Saint-Paul-Trois-Châteaux v Franciji (1. februar)
  • Pavel Ni in Andrej Kim, sv., † 1798, mučenca v Koreji (5. februar)
  • Pavel Miki, Peter Krstnik in tovariši, sv., † 1597, prvi japonski mučenci (6. februar)
  • Pavel, sv., † ok. 647, škof v Verdunu v Franciji (8. februar)
  • Pavel in Julijana, sv., 3. st., mučenca v Ptolemaidi (4. marec)
  • Pavel, sv., † 850, škof v Plusiji v Bitiniji (7. marec)
  • Pavel Avrelijan, sv., 6. st., škof v Saint Paul de Léon v Franciji (12. marec)
  • Pavel, sv., † ok. 770, mučenec na Cipru (17. marec)
  • Pavel, sv., prva st., škof v Narbonnu v Galiji (Franciji) (22. marec)
  • Pavel, sv., † 856, menih v Kordobi v Španiji (17. april)
  • Pavel, sv., 3. st., mučenec v Helespontu (15. maj)
  • Pavel, sv., 3. st.?, mučenec v Bitiniji (15. maj)
  • Pavel, sv., † 362?, mučenec (26. junij)
  • Pavel I., sv., † 767, papež (28. junij)
  • Pavel in Hilarij, sv., 2. st., mučenca v Ankari (12. julij)
  • Pavel, sv., † 851, diakon in mučenec v Kordobi v Španiji (20. julij)
  • Pavel, sv., 308, mučenec v Cezareji v Palestini (25. julij)
  • Pavel Chong Hasang, sv., † 1846, korejski mučenec (20. september)
  • Pavel Hong, Barbara Ch’oe in Janez Yi, sv., † 1840, korejski mučenci (1. februar, god 20. september)
  • Pavel Chong in Avguštin Yu, sv., † 1839, korejska katehista, mučenca (22. september, god 20. september)
  • Pavel od Križa, sv., † 1775, ustanovitelj pasijonistov (19. oktober)
  • Pavel, sv., † 351?, carigrajski škof, žrtev pravovernosti (6. november)
  • Pavel Duong, sv., † 1862, mučenec v Vietnamu (3. junij, god 24. november)
  • Pavel Hanh, sv., † 1859, mučenec v Vietnamu (28. maj, god 24. november)
  • Pavel Khoan, Janez Krstnik Dinh Van Thanh in Peter Nguyen Van Hien, sv., † 1840, mučenci v Vietnamu (28. april, god 24. november)
  • Pavel Le Bao Tinh, sv., 11857, mučenec v Vietnamu (6. april, god 24. november)
  • Pavel Le Van Loc, sv., † 1859, duhovnik in mučenec v Saigonu v Vietnamu (13. februar, god 24. november)
  • Pavel My in tovariši, sv., † 1838, mučenci v Vietnamu (18. december, god 24. november)
  • Pavel, sv., † 955, opat na gori Latro (15. december)

Kot vsa znana imena se Pavel kot tudi Peter pojavljata kot sestavini frazemov, npr. iz Savla postati Pavel, Peter in Pavel, Peter ali Pavel, v procesu leksikalizacije pa so iz njih nastali najrazličnejši izrazi.

Frančišek

Napisal wp.adm26 na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Ime Frančišek je med moškimi imeni v Sloveniji na 132. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2016 ime Frančišek imelo 1.573 (2014: 1.770; 2007: 2.433; 1994: 4.140) oseb. Podatki tudi kažejo, da je zanimanje za to ime po letu 1980 skoraj povsem zamrlo. Med različicami imena Frančišek je ime Franc (2016: 25.083; 2014: 26.630; 2007: 31.396 oseb), ki je najpogostejše moško ime pri nas (1. mesto). Druge oblike so: Ferenc (42), Fran (2016: 98; 2014: 78; 2007: 51), France (2016: 336: 2014: 354; 2007: 412 – 267. mesto), Francelj (24), Franci (2016: 1.995; 2014: 2.005 -112 mesto; 2007: 2.039 – 109. mesto), Franček (66), Franjo (2016: 1.255; 2014: 1.328; 2007: 1.507 – 131. mesto), Frank (31), Franko (2016: 389; 2014: 398 – 290. mesto; 2007: 406 – 268. mesto), Frenk (42). Ženska oblika imena Frančišek je Frančiška (2016: 7.507: 2014: 8.161 – 17. mesto; 2007: 10.401 – 8. mesto), njene različice pa so: Fanči (13), Fani (2016: 224; 2014: 226; 2007: 249), Fanika (2016: 271: 2014: 277; 2007: 289), Franca (2016: 54; 2014: 59; 2007: 98), Franciska (49), Francka (391), Franja (295), Franica (2016: 38; 2014: 47; 2007: 63), Franka (137).


God:

  • 15. januar
  • 24. januar
  • 18. februarja
  • 2. april
  • 4. junij
  • 2. julij
  • 8. julij
  • 14. julij
  • 20. september
  • 3. oktober
  • 4. oktober
  • 14. november
  • 24. november
  • 29. november
  • 3. december
  • 22. december

Ime Frančišek izhaja iz latinskega imena Franciscus s prvotnim pomenom ‘nanašajoč se na Franke’, tj. ‘frankovski , Frank’. V krščanskem svetu je ime Frančišek postalo popularno po sv. Frančišku Asiškem (1182–1226), ustanovitelju po njem poimenovanega frančiškanskega reda (v koledarju 4. oktobra). Njegovo pravo ime je Giovanni Bernardone. Ljubkovalni vzdevek Francesco, tj. ‘Francozek’ mu je dal oče zaradi njegovega veselja do francoščine.

Iz imena Frančišek in njegovih različic so nastali priimki Ferenc, Ferenčak, Ferenček, Ferenčič, Franc, Franca, France, Francek, Francekovič, Franceškin, Francelj, Franček, Frančeskin, Frančeškin, Frančič, Franetič, Frank, Franko, Frankovič, Frant, Frantelj.

Med mnogimi svetimi Frančiški sem najbolj znanega – Frančiška Asiškega – že omenil. Drugi je Frančišek Ksaverij iz 16. stoletja, jezuit, misijonar in prvi zavetnik misijonskega dela (v koledarju 3. decembra). Njegovo družinsko ime Ksaverij, krajše Ksaver, je včasih tudi osebno ime (npr. pisatelj Franc Ksaver Meško). Tretji znani Frančišek je Frančišek Saleški, škof in cerkveni učitelj, ki je umrl leta 1622 (v koledarju 24. januarja). Tudi Selezij se ob Frančišku uporablja kot osebno ime, enako ženska oblika Salezija, zlasti za redovnice. Tako dvojno ime je imel npr. slovenski pisatelj Franc Saleški Finžgar.

V koledarju pa so poleg treh omenjenih še svetniki:
Frančišek Anton Fasani, sv., † 1742., manjši brat (29. november, god 27. november)
Frančišek Borja (Borgia), sv., † 1572., jezuit v Rimu (30. september, god 3. oktober)
Frančišek Caracciolo, sv., † 1608, redovni ustanovitelj (4. junij)
Frančišek Chienu, sv., † 1838, katehist, mučenec v Vietnamu (25. junij, god 24. november)
Frančišek Ferdinand de Capillas, sv., † 1648, dominikanski misijonar na Filipinih in na Kitajskem (15. januar, god tudi 6. november)
Frančišek Fogolla, sv., † 1900, mučenec (9. julij, god 8. julij) – glej Gregor Marija Grassi in 28 mučencev
Frančišek Gil de Federich in Matej Alfonz de Leziniana, sv., † 1745, dominikanca, mučenca v Vietnamu (22. januar, god 24. november)
Frančišek Hieronim (de Hieronimo – Geronimo), sv., † 1716, jezuit (11. maj, god 2. julij)
Frančišek Izidor Gagelin, sv., † 1833, mučenec v Vietnamu (17. oktober, god 24. november)
Frančišek Jaccard, sv., † 1838, mučenec v Vietnamu (21. september, god 24. november)
Frančišek Ksaver Can, sv., † 1837, mučenec v Vietnamu (20. november, god 24. november)
Frančišek Ksaver Mau in tovariši, sv., † 1839, mučenci v Vietnamu (19. december, god 24. november)
Frančišek Marija iz Camporossa, sv., † 1866, kapucin, umrl v Genovi v Italiji (17. september, god 20. september)
Frančišek Paolsla, sv., 11507, ustanovitelj reda najmanjših bratov (2. april)
Frančišek Regis Clet, sv., † 1820, francoski misijonar lazarist, mučenec na Kitajskem (18. februar, god tudi 15. januar)
Frančišek Serrano Frias in tovariši, sv., † 1748, dominikanski mučenci na Kitajskem (28. oktober, god 15. januar)
Frančišek Solan, sv., † 1610, apostol Južne Amerike (14. julij)

in blaženi:
Frančišek a Calderola, bl., † 1507, iz reda manjših bratov v škofiji Camerino v Italiji (12. september)
Frančišek Coli, bl., † 1875, dominikanec iz Gombrenyja v Španiji (2. april)
Frančišek Curobioye in 14 tovarišev, bl., † 1627, mučenci v Nagasakiju na Japonskem (16. avgust, god 1. junij) — glej Alfonz de Navarrete in 204 mučenci
Frančišek de Montmorency Laval, bl., † 1708, škof v Quebecu v Kanadi (6. maj)
Frančišek de Posadas, bl., † 1713, dominikanec iz Kordobe v Španiji (20. september)
Frančišek Dickenson in Miles Gérard, bl., † 1590, mučenca v Rochestru v Angliji (30. april)
Frančišek Faa di Bruno, bl., † 1888, vojak, profesor in vzgojitelj (27. marec)
Frančišek Galvez in dva tovariša, bl., † 1623, frančiškan in jezuita, mučenci na Japonskem (4. december, god 1. junij) – glej Alfonz de Navarrete in 204 mučenci
Frančišek Garate, bl., 1192-9, jezuitski brat v Bilbau v Španiji (9. september)
Frančišek Marto, bl., † 1919, fatimski pastirček (4. april, god 20. febr.)
Frančišek Morales, bl., † 1622, mučenec v Nagasakiju na Japonskem (10. september, god 6. november) — glej Karel Spinola in 49 tovarišev
Frančišek Pacheco D. J. in osem drugih, bl., † 1626, mučenci iz Nagasakija na Japonskem (20. junij, god 4. februar)
Frančišek Page, bl., 11602, mučenec v Londonu (20. april) – glej Robert Watkinson in Frančišek Page
Frančišek Palau y Quer, bl., † 1872, karmeličan iz škofije Lerida v Španiji (20. marec, god 7. november)
Frančišek Patrizi, bl., † 1328, duhovnik servit iz Siene (26. maj)
Frančišek Peltier, Jakob Ledoyen in Peter Tessier, bl., † 1794, francoski mučenci (5. januar)
Frančišek Spinelli, bl., † 1919, redovni ustanovitelj iz škofije Cremona v Italiji (6. februar)
Frančišek Zanfredini, bl., † ok. 1550, frančiškanski tretjerednik, samotar na Monte Granaro v Italiji (5. avgust)

Zavetnice ženske oblike pa so svetnice:
Frančiška Ksaverija Cabrini, sv., † 1917, prva ameriška svetnica (22. december)
Frančiška Rimska, sv., † 1440, žena dobrotnica (9. marec)

in blažene:
Frančiška Ana Žalostne Matere božje (Cirer y Carbonell), bl., † 1855, redovnica iz Maiorke (27. februar)
Frančiška d’Amboise, bl., † 1485, kneginja, karmeličanka v Nantes v Franciji (4. november, god 5. november)
Frančiška Meziere, bl., † 1794, devica in mučenka v francoski revoluciji (5. februar)
Frančiška Srca Jezusovega (Aldea Araujo), bl., † 1936, španska redovnica in mučenka (20. julij)
Frančišek Blachnicki, † 1987, poljski pastoralni teolog (27. februar)
Frančišek Borgia Sedej, † 1931, goriški nadškof (28. november)

 

Frančiška

Napisal wp.adm26 na . Objavljeno v Ime veliko pove.

Ženska oblika imena Frančišek je Frančiška (2016: 7.507, 29. mesto; 2014: 8161, 17. mesto; 2007: 10.401, 8. mesto), njene različice pa so: Fanči (13), Fani (2016: 224; 2014: 226; 2007: 249), Fanika (2016: 271; 2014: 277; 2007: 289), Franca (2016: 54; 2014: 59; 2007: 98), Franciska (52), Francka (391), Franja (295), Franica (2014: 47; 2007: 63), Franka (141).

Ime Frančišek je med moškimi imeni v Sloveniji na 124. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je konec leta 2013 ime Frančišek imelo 1770 (2007: 2433; 1994: 4140) oseb. Podatki tudi kažejo, da je zanimanje za to ime po letu 1980 skoraj povsem zamrlo. Med različicami imena Frančišek je ime Franc (2014: 26.630; 2007: 31.396 oseb), ki je najpogostejše moško ime. Druge oblike so: Ferenc (41), Fran (2014: 78; 2007: 51), France (2014: 354; 2007: 412, 267. mesto), Francelj (24), Franci (2014: 2005, 112 mesto; 2007: 2039, 109. mesto), Franček (68), Franjo (2014: 1328; 2007: 1507, 131. mesto), Frank (30), Franko (2014: 398, 290. mesto; 2007: 406, 268. mesto), Frenk (41).

Ime Frančišek izhaja iz latinskega imena Franciscus s prvotnim pomenom ‘nanašajoč se na Franke’, tj. ‘frankovski , Frank’. V krščanskem svetu je ime Frančišek postalo popularno po sv. Frančišku Asiškem (1182–1226), ustanovitelju po njem poimenovanega frančiškanskega reda (v koledarju 4. oktobra). Njegovo pravo ime je Giovanni Bernardone. Ljubkovalni vzdevek Francesco, tj. ‘Francozek’ mu je dal oče zaradi njegovega veselja do francoščine.

Iz imena Frančišek in njegovih različic so nastali priimki Ferenc, Ferenčak, Ferenček, Ferenčič, Franc, Franca, France, Francek, Francekovič, Franceškin, Francelj, Franček, Frančeskin, Frančeškin, Frančič, Franetič, Frank, Franko, Frankovič, Frant, Frantelj.

God: 22. />sv. Frančiška Cabrini
God: 22. />sv. Frančiška Cabrini

Najbolj znani zavetnici ženske oblike sta svetnici:
Frančiška Ksaverija Cabrini, sv., † 1917, prva ameriška svetnica (22. december)
Frančiška Rimska, sv., † 1440, žena dobrotnica (9. marec)

in blažene:
Frančiška Ana Žalostne Matere božje (Cirer y Carbonell), bl., † 1855, redovnica iz Maiorke (27. februar)
Frančiška d’Amboise, bl., † 1485, kneginja, karmeličanka v Nantes v Franciji (4. november, god 5. november)ŽFrančiška Meziere, bl., † 1794, devica in mučenka v francoski revoluciji (5. februar)
Frančiška Srca Jezusovega (Aldea Araujo), bl., † 1936, španska redovnica in mučenka (20. julij)
Frančišek Blachnicki, † 1987, poljski pastoralni teolog (27. februar)
Frančišek Borgia Sedej, † 1931, goriški nadškof (28. november)

 

God: 9. />sv. Frančiška Rimska
God: 9. />sv. Frančiška Rimska

Sv. Frančiške godujejo tudi na godovne dneve svetih in blaženih Frančiškov: Med mnogimi sem najbolj znanega – Frančiška Asiškega – že omenil. Drugi je Frančišek Ksaverij iz 16. stoletja, jezuit, misijonar in prvi zavetnik misijonskega dela (v koledarju 3. decembra). Njegovo družinsko ime Ksaverij, krajše Ksaver, je včasih tudi osebno ime (npr. pisatelj Franc Ksaver Meško). Tretji znani Frančišek je Frančišek Saleški, škof in cerkveni učitelj, ki je umrl leta 1622 (v koledarju 24. januarja). Tudi Selezij se ob Frančišku uporablja kot osebno ime, enako ženska oblika Salezija, zlasti za redovnice. Tako dvojno ime je imel npr. slovenski pisatelj Franc Saleški Finžgar. V koledarju pa so poleg treh omenjenih še svetniki:
Frančišek Anton Fasani, sv., † 1742., manjši brat (29. november, god 27. november)
Frančišek Borja (Borgia), sv., † 1572., jezuit v Rimu (30. september, god 3. oktober)
Frančišek Caracciolo, sv., † 1608, redovni ustanovitelj (4. junij)
Frančišek Chienu, sv., † 1838, katehist, mučenec v Vietnamu (25. junij, god 24. november)
Frančišek Ferdinand de Capillas, sv., † 1648, dominikanski misijonar na Filipinih in na Kitajskem (15. januar, god tudi 6. november)
Frančišek Fogolla, sv., † 1900, mučenec (9. julij, god 8. julij) – glej Gregor Marija Grassi in 28 mučencev
Frančišek Gil de Federich in Matej Alfonz de Leziniana, sv., † 1745, dominikanca, mučenca v Vietnamu (22. januar, god 24. november)
Frančišek Hieronim (de Hieronimo – Geronimo), sv., † 1716, jezuit (11. maj, god 2. julij)
Frančišek Izidor Gagelin, sv., † 1833, mučenec v Vietnamu (17. oktober, god 24. november)
Frančišek Jaccard, sv., † 1838, mučenec v Vietnamu (21. september, god 24. november)
Frančišek Ksaver Can, sv., † 1837, mučenec v Vietnamu (20. november, god 24. november)
Frančišek Ksaver Mau in tovariši, sv., † 1839, mučenci v Vietnamu (19. december, god 24. november)
Frančišek Marija iz Camporossa, sv., † 1866, kapucin, umrl v Genovi v Italiji (17. september, god 20. september)
Frančišek Paolsla, sv., 11507, ustanovitelj reda najmanjših bratov (2. april)
Frančišek Regis Clet, sv., † 1820, francoski misijonar lazarist, mučenec na Kitajskem (18. februar, god tudi 15. januar)
Frančišek Serrano Frias in tovariši, sv., † 1748, dominikanski mučenci na Kitajskem (28. oktober, god 15. januar)
Frančišek Solan, sv., † 1610, apostol Južne Amerike (14. julij)
in blaženi:
Frančišek a Calderola, bl., † 1507, iz reda manjših bratov v škofiji Camerino v Italiji (12. september)
Frančišek Coli, bl., † 1875, dominikanec iz Gombrenyja v Španiji (2. april)
Frančišek Curobioye in 14 tovarišev, bl., † 1627, mučenci v Nagasakiju na Japonskem (16. avgust, god 1. junij) — glej Alfonz de Navarrete in 204 mučenci
Frančišek de Montmorency Laval, bl., † 1708, škof v Quebecu v Kanadi (6. maj)
Frančišek de Posadas, bl., † 1713, dominikanec iz Kordobe v Španiji (20. september)
Frančišek Dickenson in Miles Gérard, bl., † 1590, mučenca v Rochestru v Angliji (30. april)
Frančišek Faa di Bruno, bl., † 1888, vojak, profesor in vzgojitelj (27. marec)
Frančišek Galvez in dva tovariša, bl., † 1623, frančiškan in jezuita, mučenci na Japonskem (4. december, god 1. junij) – glej Alfonz de Navarrete in 204 mučenci
Frančišek Garate, bl., 1192-9, jezuitski brat v Bilbau v Španiji (9. september)
Frančišek Marto, bl., † 1919, fatimski pastirček (4. april, god 20. febr.)
Frančišek Morales, bl., † 1622, mučenec v Nagasakiju na Japonskem (10. september, god 6. november) — glej Karel Spinola in 49 tovarišev
Frančišek Pacheco D. J. in osem drugih, bl., † 1626, mučenci iz Nagasakija na Japonskem (20. junij, god 4. februar)
Frančišek Page, bl., 11602, mučenec v Londonu (20. april) – glej Robert Watkinson in Frančišek Page
Frančišek Palau y Quer, bl., † 1872, karmeličan iz škofije Lerida v Španiji (20. marec, god 7. november)
Frančišek Patrizi, bl., † 1328, duhovnik servit iz Siene (26. maj)
Frančišek Peltier, Jakob Ledoyen in Peter Tessier, bl., † 1794, francoski mučenci (5. januar)
Frančišek Spinelli, bl., † 1919, redovni ustanovitelj iz škofije Cremona v Italiji (6. februar)
Frančišek Zanfredini, bl., † ok. 1550, frančiškanski tretjerednik, samotar na Monte Granaro v Italiji (5. avgust)