Skip to main content

Za tiste, ki jih Bog ljubi, preizkušnje niso kazen, ampak milost.(sv. Janez M. Vianney)

Avtor: wp.adm26

Črtomir

Ime Črtomir je med moškimi imeni v Sloveniji na 413. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 223 (2008: 224; 1994: 211; 1971: 91) oseb. Statistični podatki kažejo, da je ime Črtomir prišlo bolj v rabo šele po drugi svetovni vojni. Pogostejša in v zadnjem desetletju zaradi kratkosti tudi modna je bila različica Črt (2012: 350, 313. mesto; 2008: 314; 1994: 149; 1980: 28), zelo redka oblika Črto. Prav tako zelo redka je bila ženska oblika Črtomira.


God:
15. november

Ime Črtomir je samo slovensko in je zloženo iz občnih besed črt in mir. Slovensko črt je starinsko v pomenu ‘sovraštvo, mržnja’. Izpeljanka iz besede črt je glagol črtiti ‘sovražiti, mrziti’, tudi črteti v enakem pomenu. Poimenovanje črt je tudi mitološki izraz za zli duh. V pomenu ‘hudič’ mu ustrezajo rusko čert, poljsko czart, češko čert, staročeško črt. Pri drugih slovanskih narodih ime Črtomir ni v rabi.

Najbolj znan Črtomir je glavni lik Prešernove pesnitve Krst pri Savici, kjer je tudi prvič zapisan. V zvezi z njim so nastali izrazi črtomirski (npr. črtomirsko dejanje), črtomirstvo ‘lastnosti, usoda, kakršno je imel Prešernov Črtomir’ in črtomiriti (npr. …nismo ga, tj. A. Aškerca, čuli črtomiriti).

V koledarju je Črtomir uvrščen k imenu Malomij (britanski menih, 15. novembra).

Bogomir

Bogomir je med moškimi imeni v Sloveniji na 158. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 s tem imenom poimenovanih 1.108ꜜ (2012: 1.224 – 155. mesto; 1994 : 1761; 1971: 2048). Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Bogomir začelo zelo zmanjševati po letu 1971. Precej manj pogosta je bila različica Bogo (2016: 40ꜜ; 2012: 42). Možni različici sta tvorjenki na ‑ko in ‑o Mirko (2016: 4.135ꜜ – 66. mesto; 2012: 4.421 – 50. mesto) in Miro (2016: 719ꜜ; 2012: 745 – 198. mesto). Ženska oblika imena Bogomir je Bogomira (2016: 193ꜜ; 2012: 204) z različicami Bogica (2016: 5), Mira (2016: 2.716ꜜ – 104. mesto; 2012: 2.800 – 99. mesto) in Mirka (2016: 136ꜜ; 2012: 144).


God:
8. november

Bogomir je slovansko teoforično ime, zloženo iz sestavin bog in mir. Osebe s tem imenom naj bi torej po nekdanjih željah in predstavah staršev živele v božjem miru. Ime je izpričano na slovenskem ozemlju že v 9.‑10. stoletju, tj. po 3. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev Bochmir (Bogomir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju. Znana imena s sestavino bog so še Bogdan, Bogoljub, Bogomil, Bogoslav. Imeni Mirko in Miro sta lahko tudi tvorjenki na ‑ko in ‑o, nastali po krajšanju iz imena Miroslav, tj. Mir- + ‑ko in ‑o, imeni Mira skrajšana oblika, Mirka pa tvorjenka na ‑ka iz imena Miroslava. Imenu Bogomir po sestavi in pomenu ustreza nemško ime Gotfrid.

V koledarju sta 13. junija Bogomir (Gotfrid), nemški škof (u. 1127), 8. novembra Bogomir, francoski škof (u. 1115).

November 2012

November 2012

November 2012
icon-docsPRELISTAJ REVIJO

Na začetku

November – sveče

Iz urednikove beležnice

Pismo meseca

»Le zakaj bi se zahvaljevali, ko gre vse narobe?«

Gost meseca

zdravnica in publicistka

Metka Klevišar

»Vse bistvene stvari za življenje sem se naučila od ljudi, s katerimi sem se srečevala«

Pričevanje

Sv. Hildegarda iz Bingena

Odločna žena s preroškim duhom in izrazito ljubeznijo do stvarstva.

Življenje nas uči

»Spoznala sem, da lahko s pomočjo iskrene molitve marsikaj spremenimo«

Milijonarji dobrote

Naši preizkušani bratje

»Ena največjih sreč je, da sem prišel v to družino, kjer so me tako lepo sprejeli«

Zgodba: Kje je zdaj naš Andrej

Predstavljamo vam

Knjige za božične praznike

Pričevalec evangelija

Sv. Karel Boromejski (1538-1584)

Samovzgojni +plus

Ko sem ‘vlekel na ušesa’ sem izvedel za življenje pomembne stvari

Zapisi izvirov

‘Matilda’ in sv. Peter – nebeški carinik

Povejmo z zgodbo

Služba in služenje

Dvojina naj ne bo praznina

Rožni venec za taščo

Zgodba: Ne veste ne dneva ne ure

Pot do Boga – preko gora

Strah

Ime veliko pove

Bogomir, Črtomir, Silvija

Zakaj rečemo: … dvigniti se (vstati) kot [ptič] feniks iz pepela

Svetopisemski lik

Nadangel Mihael

Božja znamenja

Vinograd

Znamenje Cerkve

Priporočamo, berite

Pridmore J./Wats J., Izpoved londonskega gangsterja

Hulpach J., Zgodbe iz Shakespearja

Sivec I., Dolenjska naveza

Spominjamo se

Slovenski muzeji

Mestni muzej Idrija

Obletnica meseca

Fran Maselj – Podlimbarski (1852-1917)

Zgodba: Kot mati in hči

Pisma

»Dozdeva se mi, da je župnijski svet postavljen zaradi lepšega.«

Na kratko

Bogdan Žorž odgovarja

Dobri starši ne gledajo na otroka kot na računalniški program

Komentiramo

Bliža se teden Karitas

Moj pogled

Tina Maze

Zajemi vsak dan

Priloga

Krščanski laiki – svetniki

Na obisku

Stiška zeliščna lekarna

Povest

Karel Mauser: Večna vez (11)

Kuhajmo s sestro Nikolino

Razgibaj se, odpri oči

Lučki Dedec (2023 m)

Narava in zdravje

Išias

Potopis

Gora Atos (4)

Po samostanih na zahodni obali

 

Mladinska priloga

Tema meseca

Smrt – praznina ali upanje?

Misli mlade mamice

Zrcalce, zrcalce

Megafon

O priložnostih in pasteh laiškega dela

Punce – fantje

Bodimo kreativni

Klepetajmo z Robertom

Ne bojte se!

Majhno je lepo

Klik

Uporabno in … brezplačno!

Svet okoli nas

Nafta ima ‘brata’!

Naredi sam

Jesenska zavesa

Film

– meseca: Med volkovi

– filmi o volkovih

– verski: Nikolaj

Glasba

Si lahko operna zvezda?

Šport … za življenje

Starši – navijači

Za odlično (5) izbiro

Pet knjig za odlično (o)ceno – november

Križanka Trud

Križanke in humor

Indijanček

Knjižne novosti

Favstina Kowalska pricevalec

Marija Favstina Kowalska

sv., 1905–1938, glasnica Božjega usmiljenja iz Krakowa
god: 5. oktober

Pošiljam te k vsemu človeštvu z oznanilom svojega usmiljenja. Nočem kaznovati obolelega človeštva, marveč ozdraviti ga s pritegnitvijo na svoje usmiljeno Srce … Glasnica mojega usmiljenja si; izbral sem te za to službo v tem in prihodnjem življenju,« je govoril Jezus v videnju mladi poljski redovnici Favstini Kowalski, ki je njegove besede zapisala v svoj Dnevnik, katerega je na izrecno Jezusovo željo pisala zadnja štiri leta življenja. Lahko rečemo, da “po Božjem nareku”, ker vsebuje tako globoke misli, da teologi sestro Favstino, ki je imela manj kot tri razrede osnovne šole, uvrščajo med velike mistike Cerkve.
Rodila se je 25. avgusta 1905 kot tretji izmed desetero otrok v revni in pobožni kmečki družini v vasi Glogowiec pri Lodzu. Pri krstu so ji dali ime Helena. Od otroških let se je odlikovala v pobožnosti, delavnosti in ubogljivosti. Šolo je obiskovala manj kot tri leta, ker je zaradi revščine morala pomagati doma. Ko ji je bilo šestnajst let, je zapustila rodni dom in šla služit, da se je sama preživljala in pomagala staršem. Starši so zavrnili njeno prošnjo, da bi šla v samostan, čeprav je Helena že od svojega sedmega leta čutila v sebi Božji klic. Prošnjo je ponovila pri osemnajstih letih in spet so starši rekli ne. Šla je služit v Lodz in po dveh letih, 1. avgusta 1925, so se ji končno odprla vrata samostana sester Božje Matere usmiljenja v Varšavi. »Zdelo se je mi, da sem stopila v rajsko življenje. Iz srca mi je kipela ena sama zahvalna molitev.«

    Nihče naj ne dvomi, pa naj bo še tako beden: dokler živi, more vsak postati velik svetnik, kajti velika je moč Božje ljubezni. Le mi ne smemo zavračati Božjega delovanja. (sv. Favstina Kowalska)

V skupnosti je prejela ime sestra Marija Favstina. Noviciat je opravila v Krakovu in tam izpovedala prve, po petih letih pa večne redovne zaobljube. V raznih redovnih hišah je opravljala preprosta dela: bila je kuharica, vrtnarica in vratarica. Vsako delo je sprejemala z veselim obrazom. »Delam, kar hoče Bog, torej sem popolnoma srečna.« Živela je v globoki združitvi z Bogom, ki jo je s trpljenjem pripravljal na njen poklic glasnice Božjega usmiljenja. Globino njenega duhovnega življenja razkriva njen Dnevnik, ki je po obliki knjiga spominov, v katero z okornimi črkami zapisovala predvsem ‘srečanja’ svoje duše z Bogom.
    Usmiljenje je cvet ljubezni; Bog je ljubezen, in usmiljenje je njegovo delo; začenja se v ljubezni in v usmiljenju se razkriva. (sv. Favstina Kowalska)

Usmiljeni Jezus se ji je prvič prikazal 22. februarja 1931. Tedaj je v svoj dnevnik zapisala: »Zvečer sem v svoji celici videla Gospoda Jezusa v belem oblačilu. Ena roka je bila dvignjena v blagoslov, druga pa se je dotikala obleke na prsih. Iz odstrte obleke na prsih sta izhajala dva velika pramena žarkov, eden rdeč, drugi bled … Čez nekaj časa mi je Jezus rekel: “Naslikaj podobo po vzorcu, ki ga vidiš, z napisom: Jezus, vate zaupam. Želim, da bi to podobo častili, najprej v vaši kapeli, nato po vsem svetu.”« Kmalu zatem je prejela Jezusovo naročilo: »Hočem, da bi bila ta podoba, ki jo boš naslikala s čopičem, slovesno blagoslovljena prvo nedeljo po veliki noči; ta nedelja naj bo praznik usmiljenja.« Po Božjem navdihu je k uresničitvi Jezusovega naročila pripomogel njen svetniški spovednik. Češčenje Božjega usmiljenja se je naglo razširilo po vsem svetu.
Sestra Favstina, telesno popolnoma izčrpana, duhovno pa v polnosti dozorela, mistično zedinjena z Bogom, je umrla v sluhu svetosti 5. oktobra 1938, ko je dopolnila komaj 33 let. Ob začetku postopka za njeno beatifikacijo (1966) so njene posmrtne ostanke prenesli v svetišče Božjega usmiljenja v krakovskem predmestju Lagiewniki.

Sveti Janez Pavel II., papež Poljak, ki je čutil, kako potrebno je za naš čas sporočilo usmiljenja, je Favstino Kowalsko 18. aprila 1993 razglasil za blaženo, 30. aprila 2000 pa za svetnico. Tisti dan je bila bela nedelja, ki se je prvič obhajala kot praznik Božjega usmiljenja.

ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. Prenovljena izdaja. Koper: Ognjišče, 2016, 2. knjiga: str. 200-201.

Justina

Med pogostejšimi ženskimi imeni je ime Justina na 142. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 1741 (1994: 2964; 1971: 4174) oseb. Podrobnejši podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za ime Justina po letu 1970 začelo zelo upadati. Različice imena Justina so: Justa (2011: 31), Justi (45), Justika (9). Moška oblika imena Justina je Justin (2011: 124; 1994: 191; 1971: 297) z različicami Just (2011: 26), Justi, Justo, Jušt.


God:

  • 7. oktober

na sv. Justo:

  • 14. maj
  • 19. julij

ali na god sv. Justina:

  • 1. januar
  • 1. junij
  • 30. julij
  • 4. avgust

Ime Justina je ženska oblika imena Justin. To izhaja iz latinskega imena Justinus, ki je izpeljanka s prvotno manjšalnim pomenom iz latinskega imena Justus, slovensko Just, ženska oblika Justa. Latinsko ime Justus se povezuje z latinskim pridevnikom justus ‘pravičen, pošten; zakonit, utemeljen, tehten, pristojen; pravilen, pravi, reden’. Z imenom Justicija je bila poimenovana starorimska boginja pravičnosti. Iz latinskega justitia je sprejeto tudi slovensko justíca v pomenu ‘sodstvo, pravosodje’.

Iz latinskega imena Justinus je izpeljano še ime Justinianus, slovensko Justinijan. Iz imen Just in Justin so nastali priimki Just, Justin, Justina, Justinek, Justnik, Jušt, Juštin.

V koledarju je 7. oktobra Justina Padovanska, mučenka (u. 304), godujejo pa tudi na god sv. Juste: v koledarju Justa in Heredina, sv., 3./4. st., mučenki na Sardiniji (14. maj) in Justa in Rufina, sv., † ok. 287, devici in mučenki v Sevilli v Španiji (19. julij)

Imetnice imena Justina ali njenih različic pa lahko godujejo tudi takrat kot moški Justini (glej tam)

 

Emanuel

Ime Emanuel je med moškimi imeni v Sloveniji na 428. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 209 (2008: 193; 1994: 123; 1971: 51) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za ime Emanuel po letu 1971 počasi naraščalo. Podobno velja za skrajšano obliko Manuel (2011: 240; 2008: 220; 1994: 130; 1980: 47). Ženski obliki imena Emanuel sta Emanuela (2011: 137; 1994: 109; 1971: 18) in Manuela (656) z možnimi različicami Mana (2011: 15), Manca (2444, 109. mesto), Manica (334, 330. mesto), Manja (884, 203. mesto).


God:
1. oktober

Emanuel je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega in grškega Emmanuē´l iz hebrejskega imena Immānu’él z nekdanjim pomenom ‘z nami Bog’. Sestavina -el v tem imenu pomeni ‘bog’ in jo imajo tudi nekatera druga znana svetopisemska imena, kot Danijel, Elija, Elizabeta, Gabrijel, Mihael, Samuel. Ime Emanuel torej simbolično pomeni rojstvo obljubljenega otroka in je poroštvo, da Bog svojemu ljudstvu stoji ob strani. V koledarju je 1. oktobra Emanuel, italijanski škof (u. 1298).

Darinka

Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Darinka na 59. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 z imenom Darinka poimenovanih 4623 (1994: 5060; 1971: 4821) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Darinka po letu 1980 začelo zmanjševati. Možne različice imena Darinka so: Božidara (2011: 179), Dara (51), Darina (21), Darija (652), Darja (6217), Darka (213). Moške oblike so: Darinko (2011: 43), Božidar (1758), Darko (6213), Darij (126), Darijan (121), Darjan (386).


God:

  • 25. oktober

Ime Darinka je tvorjenka na ‑ka iz imena Darina. To ime je s priponskim obrazilom ‑ina izpeljano iz imenske podstave Dar‑, ki je lahko nastala po krajšanju imen Darij, Darija, Darja ali Božidar, Božidara. Imeni Darina in Darinka je možno razlagati tudi naravnost iz občne besede dár ‘darilo’. Iz imenske podstave Dar-, ‑dar so s priponskimi obrazili ‑ja, ‑ka, ‑ko tvorjena imena Darja, Darka, Darko. Ime Darja razlagajo tudi kot rusko skrajšano obliko imena Dorofeja, slovensko Doroteja. Ime Darij izhaja iz latinskega imena Darius, to pa prek grškega Daréios iz staroperzijskega Dárayavahuš v pomenu ‘držeč bogastvo’, tj. ‘posestnik, mogočnež’. Iz grške oblike izhaja različica Darej. Ime Božidar je slovansko in je zloženka iz občnih besed božji in dar. Pomensko blizu mu je ime Bogdan, oba pa temeljita na predstavi, da je poimenovani otrok božji dar oziroma dan od Boga. Pomensko ustrezni svetniški imeni sta Teodor in Matej, ki sta grškega in hebrejskega izvora.

Glede na možen izvor se ime Darinka z različicami lahko koledarsko uvršča k imenoma Darija (25. oktobra) in Teodora (1., 28. aprila).

Oktober 2012

Oktober 2012

Oktober 2012
icon-docsPRELISTAJ REVIJO

Na začetku

Oktober – rožni venec

Iz urednikove beležnice

Pismo meseca

»Šola ne vzgaja ljudi k razumevanju, k spoštovanju, k strpnosti.«

Gost meseca

p. Branko Cestnik

»Cerkev ne sme izgubiti stika z bolečino sodobnega človeka.«

Pričevanje

Kardinal Carlo Maria Martini

»Tvoja beseda je svetilka mojim nogam in luč na moji stezi.«

Življenje nas uči

»Če bi imele vse aktivne mame veliko družino, ne bi mogla nobena več delati za skupno dobro.«

Milijonarji dobrote

Naši preizkušani bratje

Običajno so slepi pri tolmačenju boljši kot videči.

Zgodba: Hruška

Predstavljamo vam

Krstno Sveto pismo

Pričevalec evangelija

Sv. Favstina Kowalska (1905-1938)

Samovzgojni +plus

Ko sem bil ‘zelo pameten’, so bili starši dovolj modri

Zapisi izvirov

V hudih časih lažje preživimo z ironijo

Povejmo z zgodbo

Samota

Dvojina naj ne bo praznina

»Bogu sva hvaležna za prizadetega otroka, saj sva prej našla življenjsko srečo.«

Zgodba: Ob skali na vrtu Getsemani

Pot do Boga – preko gora

Neurje

Ime veliko pove

Darinka, Emanuel, Justina

Zakaj rečemo: … poznati (spoznati) koga/kaj do obisti

Svetopisemski lik

Goljat

Božja znamenja

Ogenj

Znamenje ljubezni

Priporočamo, berite

Pahor B., Knjiga o Radi – Dnevnik 2009-2011

Kosmač C., Pomladni dan

Tamaro S., Za vedno

Spominjamo se

Slovenski muzeji

Posavski muzej Brežice

Obletnica meseca

Jože Udovič

Zgodba: Danes imam verouk

Pisma

»Nihče mi ni stal ob strani in mi ni povedal o negativnih posledicah splava.«

Na kratko

Bogdan Žorž odgovarja

»Ona zavrača stike z mano, jaz pa jo še vedno ljubim.«

Komentiramo

Kristjan ne zna gledati skozi mikroskop

Moj pogled

Marko Crnkovič

Zajemi vsak dan

Priloga

Pred 50 leti se je začel drugi vatikanski koncil

Na obisku

Radio Vatikan

Povest

Karel Mauser: Večna vez (10)

Kuhajmo s sestro Nikolino

Razgibaj se, odpri oči

Svinjak (1653 m)

Narava in zdravje

Za dober spomin

Potopis

Gora Atos (3)

Pot skozi Marijin vrt

Zgodba: Kaj je ‘vsakdanji’ Bog

Mladinska priloga

Tema meseca

Otroci alkoholikov

Dogodek

Veselimo se skupaj! Stična 2012

Misli mlade mamice

Pravljica o življenju

Medijski megafon

Zdrav, lep in uspešen …
s čarobno paličico

Superhrana za superljudi

Punce – fantje

Več kot znaš imaš, več veljaš!

Klepetajmo z Robertom

Kaj ti pomeni izpovedovanje vere?

Ne bojte se!

Zdaj … ali nikoli!

Klik

Pasti mobilnega interneta

Svet okoli nas

Nevarna moč jedrske energije

Naredi sam

Male darilne vrečke: za poroko, za sveti krst

Film

– meseca: Kraljestvo vzhajajoče lune

– filmi o begu

– verski: Gospa

Glasba

DAN D prihaja Tiho

Abraham Narečne popevke

Šport … za življenje

Trener – vzgojitelj

Za odlično (5) izbiro

Pet knjig za odlično (o)ceno – oktober

Križanke in humor

Indijanček

Knjižne novosti

Edita

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Edita na 224. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 s tem imenom poimenovanih 742 (1994: 719, 1971: 448) oseb. Podrobnejši podatki po obdobjih kažejo, da je bilo zanimanje za ime Edita največje v obdobju 1960–1990, v zadnjih dveh desetletjih pa to precej upada. Različice imena Edita so: Eda (2011: 175), Edica (17), Edit (29), Edith (21), Dita (23), Ditka (25).


God:

  • 16. september
  • 9. avgust

Ime Edita z različicami izhaja iz angleškega imena Edith, to pa iz staroangleškega Eadgyth, ki je zloženo iz staroangleških besed ēad ‘posest’ in gūth ‘boj’. Latinizirana oblika tega imena je Editha, francosko Edith, nemško Edith, Edithe, nordijsko skrajšano Ditte. Staroangleško gūth ustreza staronordijskemu gunnar, gudr ‘boj’, ki tvori npr. imeni Gunnar in Gudrun. Sestavina ēad je še prva sestavina angleških imen Edgar, Edmund, Edvard, Edvin in ustreza anglosaškemu ōd in starovisokonemškemu ōt, ki ju najdemo v imenih Odon, Otfrid, Otokar, Otto, Otilija in v imenu germanskega božanstva Odin.

V koledarju je 16. septembra Edita, hči anglosaškega kralja Edgarja, ki je kot 23-letna redovnica umrla v samostanu Wilton leta 984.

Znana nosilka imena Edita je bila Edith Piaf (1915–1963), francoska pevka šansonov, imenovana pariški slavček (tudi vrabček).

 

Emerik (Imre)

Med moškimi imeni je ime Emerik na 802. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 57 (1994: 85, 1971: 118) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Emerik po letu 1971 zelo zmanjšalo. Prav tako redka je bila različica Imre (2011: 36), zelo redka pa je tudi ženska oblika Emerika.


God:

  • 2. september
  • 1. avgust

Ime Emerik izhaja iz nemškega imena Emmerich, ki je različica imen Amalrich, Almarich. Prva sestavina teh zloženih imen Amal se verjetno nanaša na ime vzhodnogotske kraljevske rodovine Amali z domnevnim pomenom ‘priden, delaven’, druga sestavina pa je iz starovisokonemškega richi ‘mogočen; knez’. Glede na prvo sestavino Amal so imenu Amalrich sorodna nemška ženska imena Amalberga, Amalburga, Amalgund in Amalia.

Emerik je pri Francozih Émeric, Émery, pri Angležih Em(m)ry, pri Italijanih Em(m)erico, Amerigo, pri Čehih Emerich, skrajšano Emra, ter Imrich, Emerek, Emerišek, Ríšek, pri Slovakih Imrich, pri Poljakih Emeryk, pri Madžarih Imre.

V koledarju sta 2. septembra Emerik, sin madžarskega kralja sv. Štefana in njegove žene sv. Gizele, ki je umrl leta 1031, in 1. avgusta Emerik De Quart, italijanski škof (u. 1313).

Svetovno znan Emerik je Amerigo Vespucci (1451–1512), italijanski pomorščak, ki je v letih 1497–1504 na raziskovalnih plovbah ob obali Južne Amerike prvi opisal odkritje dežele Amerike, ki se imenuje po njem. Po odkritelju Amerike Krištofu Kolumbu pa se imenuje država Kolumbija.