Skip to main content

Ljubezen in spoštovanje morata hoditi skupaj. Spoštovanje brez ljubezni postane strahopetnost. Ljubezen brez spoštovanja pa postane nadutost.(sv. Pij iz Pietrelcine)

Avtor: Ben-a

Justina

Med pogostejšimi ženskimi imeni je ime Justina na 142. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 1741 (1994: 2964; 1971: 4174) oseb. Podrobnejši podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za ime Justina po letu 1970 začelo zelo upadati. Različice imena Justina so: Justa (2011: 31), Justi (45), Justika (9). Moška oblika imena Justina je Justin (2011: 124; 1994: 191; 1971: 297) z različicami Just (2011: 26), Justi, Justo, Jušt.


God:

  • 7. oktober

na sv. Justo:

  • 14. maj
  • 19. julij

ali na god sv. Justina:

  • 1. januar
  • 1. junij
  • 30. julij
  • 4. avgust

Ime Justina je ženska oblika imena Justin. To izhaja iz latinskega imena Justinus, ki je izpeljanka s prvotno manjšalnim pomenom iz latinskega imena Justus, slovensko Just, ženska oblika Justa. Latinsko ime Justus se povezuje z latinskim pridevnikom justus ‘pravičen, pošten; zakonit, utemeljen, tehten, pristojen; pravilen, pravi, reden’. Z imenom Justicija je bila poimenovana starorimska boginja pravičnosti. Iz latinskega justitia je sprejeto tudi slovensko justíca v pomenu ‘sodstvo, pravosodje’.

Iz latinskega imena Justinus je izpeljano še ime Justinianus, slovensko Justinijan. Iz imen Just in Justin so nastali priimki Just, Justin, Justina, Justinek, Justnik, Jušt, Juštin.

V koledarju je 7. oktobra Justina Padovanska, mučenka (u. 304), godujejo pa tudi na god sv. Juste: v koledarju Justa in Heredina, sv., 3./4. st., mučenki na Sardiniji (14. maj) in Justa in Rufina, sv., † ok. 287, devici in mučenki v Sevilli v Španiji (19. julij)

Imetnice imena Justina ali njenih različic pa lahko godujejo tudi takrat kot moški Justini (glej tam)

 

Emanuel

Ime Emanuel je med moškimi imeni v Sloveniji na 428. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 209 (2008: 193; 1994: 123; 1971: 51) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za ime Emanuel po letu 1971 počasi naraščalo. Podobno velja za skrajšano obliko Manuel (2011: 240; 2008: 220; 1994: 130; 1980: 47). Ženski obliki imena Emanuel sta Emanuela (2011: 137; 1994: 109; 1971: 18) in Manuela (656) z možnimi različicami Mana (2011: 15), Manca (2444, 109. mesto), Manica (334, 330. mesto), Manja (884, 203. mesto).


God:
1. oktober

Emanuel je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega in grškega Emmanuē´l iz hebrejskega imena Immānu’él z nekdanjim pomenom ‘z nami Bog’. Sestavina -el v tem imenu pomeni ‘bog’ in jo imajo tudi nekatera druga znana svetopisemska imena, kot Danijel, Elija, Elizabeta, Gabrijel, Mihael, Samuel. Ime Emanuel torej simbolično pomeni rojstvo obljubljenega otroka in je poroštvo, da Bog svojemu ljudstvu stoji ob strani. V koledarju je 1. oktobra Emanuel, italijanski škof (u. 1298).

Darinka

Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Darinka na 59. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 z imenom Darinka poimenovanih 4623 (1994: 5060; 1971: 4821) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Darinka po letu 1980 začelo zmanjševati. Možne različice imena Darinka so: Božidara (2011: 179), Dara (51), Darina (21), Darija (652), Darja (6217), Darka (213). Moške oblike so: Darinko (2011: 43), Božidar (1758), Darko (6213), Darij (126), Darijan (121), Darjan (386).


God:

  • 25. oktober

Ime Darinka je tvorjenka na ‑ka iz imena Darina. To ime je s priponskim obrazilom ‑ina izpeljano iz imenske podstave Dar‑, ki je lahko nastala po krajšanju imen Darij, Darija, Darja ali Božidar, Božidara. Imeni Darina in Darinka je možno razlagati tudi naravnost iz občne besede dár ‘darilo’. Iz imenske podstave Dar-, ‑dar so s priponskimi obrazili ‑ja, ‑ka, ‑ko tvorjena imena Darja, Darka, Darko. Ime Darja razlagajo tudi kot rusko skrajšano obliko imena Dorofeja, slovensko Doroteja. Ime Darij izhaja iz latinskega imena Darius, to pa prek grškega Daréios iz staroperzijskega Dárayavahuš v pomenu ‘držeč bogastvo’, tj. ‘posestnik, mogočnež’. Iz grške oblike izhaja različica Darej. Ime Božidar je slovansko in je zloženka iz občnih besed božji in dar. Pomensko blizu mu je ime Bogdan, oba pa temeljita na predstavi, da je poimenovani otrok božji dar oziroma dan od Boga. Pomensko ustrezni svetniški imeni sta Teodor in Matej, ki sta grškega in hebrejskega izvora.

Glede na možen izvor se ime Darinka z različicami lahko koledarsko uvršča k imenoma Darija (25. oktobra) in Teodora (1., 28. aprila).

Oktober 2012

Oktober 2012

Oktober 2012
icon-docsPRELISTAJ REVIJO

Na začetku

Oktober – rožni venec

Iz urednikove beležnice

Pismo meseca

»Šola ne vzgaja ljudi k razumevanju, k spoštovanju, k strpnosti.«

Gost meseca

p. Branko Cestnik

»Cerkev ne sme izgubiti stika z bolečino sodobnega človeka.«

Pričevanje

Kardinal Carlo Maria Martini

»Tvoja beseda je svetilka mojim nogam in luč na moji stezi.«

Življenje nas uči

»Če bi imele vse aktivne mame veliko družino, ne bi mogla nobena več delati za skupno dobro.«

Milijonarji dobrote

Naši preizkušani bratje

Običajno so slepi pri tolmačenju boljši kot videči.

Zgodba: Hruška

Predstavljamo vam

Krstno Sveto pismo

Pričevalec evangelija

Sv. Favstina Kowalska (1905-1938)

Samovzgojni +plus

Ko sem bil ‘zelo pameten’, so bili starši dovolj modri

Zapisi izvirov

V hudih časih lažje preživimo z ironijo

Povejmo z zgodbo

Samota

Dvojina naj ne bo praznina

»Bogu sva hvaležna za prizadetega otroka, saj sva prej našla življenjsko srečo.«

Zgodba: Ob skali na vrtu Getsemani

Pot do Boga – preko gora

Neurje

Ime veliko pove

Darinka, Emanuel, Justina

Zakaj rečemo: … poznati (spoznati) koga/kaj do obisti

Svetopisemski lik

Goljat

Božja znamenja

Ogenj

Znamenje ljubezni

Priporočamo, berite

Pahor B., Knjiga o Radi – Dnevnik 2009-2011

Kosmač C., Pomladni dan

Tamaro S., Za vedno

Spominjamo se

Slovenski muzeji

Posavski muzej Brežice

Obletnica meseca

Jože Udovič

Zgodba: Danes imam verouk

Pisma

»Nihče mi ni stal ob strani in mi ni povedal o negativnih posledicah splava.«

Na kratko

Bogdan Žorž odgovarja

»Ona zavrača stike z mano, jaz pa jo še vedno ljubim.«

Komentiramo

Kristjan ne zna gledati skozi mikroskop

Moj pogled

Marko Crnkovič

Zajemi vsak dan

Priloga

Pred 50 leti se je začel drugi vatikanski koncil

Na obisku

Radio Vatikan

Povest

Karel Mauser: Večna vez (10)

Kuhajmo s sestro Nikolino

Razgibaj se, odpri oči

Svinjak (1653 m)

Narava in zdravje

Za dober spomin

Potopis

Gora Atos (3)

Pot skozi Marijin vrt

Zgodba: Kaj je ‘vsakdanji’ Bog

Mladinska priloga

Tema meseca

Otroci alkoholikov

Dogodek

Veselimo se skupaj! Stična 2012

Misli mlade mamice

Pravljica o življenju

Medijski megafon

Zdrav, lep in uspešen …
s čarobno paličico

Superhrana za superljudi

Punce – fantje

Več kot znaš imaš, več veljaš!

Klepetajmo z Robertom

Kaj ti pomeni izpovedovanje vere?

Ne bojte se!

Zdaj … ali nikoli!

Klik

Pasti mobilnega interneta

Svet okoli nas

Nevarna moč jedrske energije

Naredi sam

Male darilne vrečke: za poroko, za sveti krst

Film

– meseca: Kraljestvo vzhajajoče lune

– filmi o begu

– verski: Gospa

Glasba

DAN D prihaja Tiho

Abraham Narečne popevke

Šport … za življenje

Trener – vzgojitelj

Za odlično (5) izbiro

Pet knjig za odlično (o)ceno – oktober

Križanke in humor

Indijanček

Knjižne novosti

Edita

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Edita na 224. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 s tem imenom poimenovanih 742 (1994: 719, 1971: 448) oseb. Podrobnejši podatki po obdobjih kažejo, da je bilo zanimanje za ime Edita največje v obdobju 1960–1990, v zadnjih dveh desetletjih pa to precej upada. Različice imena Edita so: Eda (2011: 175), Edica (17), Edit (29), Edith (21), Dita (23), Ditka (25).


God:

  • 16. september
  • 9. avgust

Ime Edita z različicami izhaja iz angleškega imena Edith, to pa iz staroangleškega Eadgyth, ki je zloženo iz staroangleških besed ēad ‘posest’ in gūth ‘boj’. Latinizirana oblika tega imena je Editha, francosko Edith, nemško Edith, Edithe, nordijsko skrajšano Ditte. Staroangleško gūth ustreza staronordijskemu gunnar, gudr ‘boj’, ki tvori npr. imeni Gunnar in Gudrun. Sestavina ēad je še prva sestavina angleških imen Edgar, Edmund, Edvard, Edvin in ustreza anglosaškemu ōd in starovisokonemškemu ōt, ki ju najdemo v imenih Odon, Otfrid, Otokar, Otto, Otilija in v imenu germanskega božanstva Odin.

V koledarju je 16. septembra Edita, hči anglosaškega kralja Edgarja, ki je kot 23-letna redovnica umrla v samostanu Wilton leta 984.

Znana nosilka imena Edita je bila Edith Piaf (1915–1963), francoska pevka šansonov, imenovana pariški slavček (tudi vrabček).

 

Emerik (Imre)

Med moškimi imeni je ime Emerik na 802. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 57 (1994: 85, 1971: 118) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Emerik po letu 1971 zelo zmanjšalo. Prav tako redka je bila različica Imre (2011: 36), zelo redka pa je tudi ženska oblika Emerika.


God:

  • 2. september
  • 1. avgust

Ime Emerik izhaja iz nemškega imena Emmerich, ki je različica imen Amalrich, Almarich. Prva sestavina teh zloženih imen Amal se verjetno nanaša na ime vzhodnogotske kraljevske rodovine Amali z domnevnim pomenom ‘priden, delaven’, druga sestavina pa je iz starovisokonemškega richi ‘mogočen; knez’. Glede na prvo sestavino Amal so imenu Amalrich sorodna nemška ženska imena Amalberga, Amalburga, Amalgund in Amalia.

Emerik je pri Francozih Émeric, Émery, pri Angležih Em(m)ry, pri Italijanih Em(m)erico, Amerigo, pri Čehih Emerich, skrajšano Emra, ter Imrich, Emerek, Emerišek, Ríšek, pri Slovakih Imrich, pri Poljakih Emeryk, pri Madžarih Imre.

V koledarju sta 2. septembra Emerik, sin madžarskega kralja sv. Štefana in njegove žene sv. Gizele, ki je umrl leta 1031, in 1. avgusta Emerik De Quart, italijanski škof (u. 1313).

Svetovno znan Emerik je Amerigo Vespucci (1451–1512), italijanski pomorščak, ki je v letih 1497–1504 na raziskovalnih plovbah ob obali Južne Amerike prvi opisal odkritje dežele Amerike, ki se imenuje po njem. Po odkritelju Amerike Krištofu Kolumbu pa se imenuje država Kolumbija.

Ljuba

Ljuba je med ženskimi imeni v Sloveniji na 277. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 474 (1994: 533, 1971: 656) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Ljuba začelo zmanjševati po letu 1970. Med različicami imena Ljuba je precej bolj pogosta Ljubica (2011: 1819), manj različice Ljubinica (10), Ljubinka (165), Ljubislava (40), Ljubka (11), Ljubomira (111), Ljuboslava (29). Moška oblika imena Ljuba je Ljubo (2011: 545) z različicama Ljubomir (598), Ljuboslav (15).


God:

  • 11. marec
  • 1. april
  • 10. julij
  • 4. avgust
  • 13. september
  • 28. september

Ljuba je ime slovanskega izvora. Nastalo je iz pridevnika ljúba, lahko pa je tudi skrajšana oblika iz slovanskih zloženih imen, ki imajo sestavino ljub. Taka imena so: Ljubomir, Ljubomira, Ljuboslav, Ljuboslava, Slavoljub, Ljubivoj, Ljubislav. Sestavina Ljubi- v imenih Ljubislav, Ljubislava, Ljubivoj izhaja iz glagola ljubiti. Ime Ljuba najdemo na slovenskem ozemlju že v 9. stoletju. 2. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev je omenjena Ljuba, ime neke nesvobodne osebe, ki je živela na Lurnskem polju okrog leta 975. Tri osebe z imeno Ljuba omenja Otto Kronsteiner (Die alpenslawischen Personennamen, str. 47 d.), ki ime Ljuba izpeljuje iz pridevnika ljub in ga po tvorbi primerja z imeno Lepa, ki je pri nas tudi izpričano v 9 stoletju. Pomensko blizu je še ime Krasna.

V koledarju je ime Ljuba uvrščena k nemški svetnici Liobi iz 8. stoletja, sorodnici apostola Nemčije sv. Bonifacija (28. septembra) ali k sv. Amaliji (10. julija) ali k Agapi (11. marca in 1. aprila).

September 2012

September 2012

September 2012
icon-docsPRELISTAJ REVIJO

Na začetku

September – šolska torba

Iz urednikove beležnice

Pismo meseca

»Moja dežela je vse drugačna od tistega, kar smo si želeli«

Gost meseca

Kardinal Gianfranco Ravasi

»Oznanjevanje na Twitterju je prodorno, kratko in jedrnato, Kristus je bil v tem odličen«

Pričevanje

Blaženi Anton Martin Slomšek

»Mladini naj bolj potreba je modra šola za srečno življenje«

Življenje nas uči

Mama, ki prenese več kot železo

Milijonarji dobrote

Predstavljamo vam

Birmanski paketi

Naši preizkušani bratje

»Sem edini Nemec, ki ne zna nemško«

Zgodba: Popravni izpit

Babi, kaj je to pustolovščina?

Pričevalec evangelija

Sv. Hieronim (ok. 345 – ok. 420)

Samovzgojni +plus

Duhovnost = duhovitost in kako sem srečal svetnika

Zapisi izvirov

Bog ni žvečilka, da bi ga raztegovali, kamor nam paše

Povejmo z zgodbo

Zaupanje vase

Dvojina naj ne bo praznina

Pet na dan

Zgodba: Punčka iz cunj

Pot do Boga – preko gora

Hvaležnost

Ime veliko pove

Edita, Emerik, Ljuba

Zakaj rečemo: z dežja pod kap

Svetopisemski lik

Ezav

Božja znamenja

Oblačni in ognjeni steber

Znamenje vodenja

Priporočamo, berite

Queneau R., Modre cvetke

Steinhöfel A., Mulca

Lokar D., Tri novele

Spominjamo se

Slovenski muzeji

Koroški pokrajinski muzej

Obletnica meseca

Vladimir Truhlar

Zgodba:
Blagoslov patra Simona Ašiča

Pisma

Ali je smiselno otroke siliti k zakramentom?

Kako se razlikujeta new age in krščanska vera?

Na kratko

Bogdan Žorž odgovarja

Sin nobene stvari ne naredi do konca in ga zanima veliko stvari

Komentiramo

Katoliški molk?

Moj pogled

Berta Golob

Zajemi vsak dan

Priloga

550 let ljubljanske nad/škofije

Na obisku

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo

Povest

Karel Mauser: Večna vez (9)

Kuhajmo s sestro Nikolino

Razgibaj se, odpri oči

Prisank (Prisojnik) (2547 m)

Narava in zdravje

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori

Potopis

Gora Atos (2)

Pri menihih v samostanu Megistis Lavras

Mladinska priloga

Tema meseca

Znanje za življenje

Misli mlade mamice

Supermama

Megafon

Oznanjam majico

Punce – fantje

A veš, za kaj se učiš?

Klepetajmo z Robertom

Živimo iz krsta?

Ne bojte se!

Sonce, Srce, Ljubezen!

Klik

Klasični ali tablični računalnik?

Svet okoli nas

Bogastvo iz pradavnih rastlin

Naredi sam

Modra sovica – koledar

Film

– meseca: Vzpon Viteza teme

– filmske franšize o policistih

– verski: Tam, kjer so zmaji

Glasba

Modrijani: Ti si moja rožica

Šport … za življenje

Fair play

Za odlično (5) izbiro

Pet knjig za odlično (o)ceno – september

Križanke in humor

Indijanček

Knjižne novosti

Hieronim

Sv. Hieronim (ok. 345 – ok. 420)

30. september

»Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je božja moč in njegova modrost: nepoznanje Svetega pisma je nepoznanje Kristusa,« je zapisal sv. Hieronim, ki ga Cerkev časti kot prevajalca in razlagalca Svetega pisma ter enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. V zgodovino Cerkve se je zapisal predvsem s prevodom celotnega Svetega pisma v latinščino, ki ga je v nekaj desetletjih pripravil sam, in je bilo za tiste čase nekaj izrednega in je upravičeno vzbujalo občudovanje. Zaslovel pa je tudi z bistrimi razlagami Svetega pisma in z drugimi spisi, zlasti asketskimi.

Hieronim

Hieronim (grško “človek s svetim imenom”) se je rodil okoli leta 345 v mestu Stridon na meji z Dalmacijo, južno od črte Akvileja-Emona, morda na sedanjih slovenskih tleh (obstaja več domnev). Starši so bili premožni in so bistrega sina poslali v šole, najprej v Milan, nato v Rim. Imel je čudovit spomin in izreden dar za učenje jezikov. Nekaj časa se je družil z veseljaško mladino. Proti koncu rimskih študij se je vpisal med katehumene in na velikonočno vigilijo leta 366 ga je papež Liberij krstil. To je zanj pomenilo začetek novega življenja. Veliko je potoval in si širil obzorje. Leta 370 je šel v Oglej, kjer se je pridružil občestvu, v katerem so prebirali Sveto pismo in razpravljali o bogoslovnih vprašanjih. Bili so povezani s podobno bogoljubno družbo v Emoni (Ljubljani). Pot ga je zanesla na Vzhod, v sirsko Antiohijo, kjer se je učil grščine in hebrejščine ter se poglabljal v študij Svetega pisma. Tri leta je preživel kot spokornik v puščavi, pa je uvidel, da to ni zanj. Leta 379 se je dal posvetiti za duhovnika in se spet odpravil na pot. Ustavil se je v Carigradu pri škofu Gregorju Nacianškem, ki mu je bil predvsem učitelj v razlaganju Svetega pisma. Leta 382 je prišel v Rim in papež Damaz ga je izbral za tajnika. Spoznal je njegovo učenost in spodbudil ga je, naj predela neustrezni latinski prevod Svetega pisma. Najprej je pregledal evangelije nato še druge knjige Nove zaveze. V Rimu je postal duhovni voditelj pobožnih žen, katerim je razlagal Sveto pismo. Papež Siricij, ki je na Petrovem sedežu nasledil Damaza, ni kazal posebnega zanimanja za Hieronimovo delo, zato je sklenil zapustiti Rim in se za zmeraj preseliti na Vzhod. To je storil leta 385.

Ko je prišel v Palestino, je Hieronim kot romar in raziskovalec obiskal najprej kraje, omenjene v Svetem pismu, nato je odšel v Egipt. Leta 386 se je s svojimi spremljevalci vrnil v Betlehem, kjer je vodil moški samostan; od takrat Palestine ni več zapustil. Tedaj se je za Hieronima začelo obdobje prizadevnega dela, ki je trajalo skoraj trideset let. Živel je v najstrožji askezi in ves čas posvetil prevajanju in pisanju. V Betlehemu je napisal svoja najpomembnejša bogoslovna in asketska dela, tam je dokončal svoje življenjsko delo – prevod – Svetega pisma Stare zaveze iz hebrejščine in aramejščine. To je bilo delo, ki bi dandanes za več let zaposlilo množico strokovnjakov, on pa ga je opravil sam (pri prevajanju je imel v pomoč mnogo pisarjev) in sicer tako temeljito, da je bil prevod splošno sprejet; tridentinski koncil je leta 1546 Hieronimov prevod sprejel za uradno svetopisemsko besedilo rimskokatoliške Cerkve. Delal je do zadnjega, k večnemu počitku je odšel 30. septembra, najverjetneje leta 420 in na ta dan je njegov god v svetniškem koledarju vesoljne Cerkve.

Silvester ČUK

Avgust 2012

Avgust 2012

Avgust 2012
icon-docsPRELISTAJ REVIJO

Na začetku

Avgust – romanje

Iz urednikove beležnice

Pismo meseca

»Hotela sem vam pisati, pa sama ne vem, čemu sem tako dolgo odlašala.«

Gost meseca

misijonar Tone Kerin

»Odprite misijonarju vrata moje vasi. Na to sem čakal celo življenje. Sedaj lahko umrem.«

Pričevanje

Ivan Camplin

»Spraševal sem se: Kje so naši slovenski svetniki? In Bog mi je v mislih odgovoril: “Vsi so pri meni.”«

Življenje nas uči

Slovesa, ob katerih je krvavelo srce

Pričevalec evangelija

sv. Janez Marija Vianney (1786 – 1859)

Naši preizkušani bratje

»O Bog, hvala ti za vsak korak, ki sem ga lahko naredila«

Zgodba: Novomašni šopek za mamo

Iskra: Mamin kruh

Predstavljamo vam

Poletna ponudba Ognjišča – knjige za počitnice

Samovzgojni +plus

Notranjo praznino zapolni z bogato vsebino in ljubečo b/Bližino

Zapisi izvirov

Če odmre, kar ‘mori’ – potem se prebuja življenje

Povejmo z zgodbo

Nekdo, ki je ubog

Dvojina naj ne bo praznina

Zakon je tudi (po)trpljenje

Zgodba: Čarobnost trenutka

Pot do Boga – preko gora

Gora – slutnja večnosti

Ime veliko pove

Avgust, Elvira, Snežna

Zakaj rečemo: biti na konju

Predstavljamo vam II

Hranjenje – Ko življenje postane hrana

Motnje hranjenja pri otrocih in mladostnikih

Priporočamo, berite

Mežan A., Med belimi stenami

Peroci E., Za lahko noč

Steinbeck J., Nebeški pašniki

Spominjamo se

Slovenski muzeji

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran

Obletnica meseca

Maks Fabiani

Zgodba: Bog vam povrni

Pisma

Ali naj fanta pustim, ker sem nezmožna ljubiti?

Zdravljenje v skladu s katoliško vero

Na kratko

Bogdan Žorž odgovarja

Otroci se obnašajo tako, kakor da za določene vrednote niso še nikoli slišali

Komentiramo

Zakaj samo križ?

Moj pogled

Marjana Grčman

Svetopisemski lik

Prerok Elija

Zajemi vsak dan

Priloga

Slovenski kozolec

Na obisku

Tajni vatikanski arhiv

Povest

Karel Mauser: Večna vez (8)

Kuhajmo s sestro Nikolino

Razgibaj se, odpri oči

Rinke

Koroška Rinka (Križ) (2433 m) Kranjska Rinka (2453 m)

Narava in zdravje

Kako se zaščititi pred soncem

Potopis

Gora Atos (1)

Z ladjo do prvih samostanov

Božja znamenja

Veter in potres – Znamenji, ki govorita o znamenjih

Mladinska priloga

Tema meseca

Aktivne počitnice

Misli mlade mamice

Strah je znotraj votel …

Megafon

Ko obseg pasu določa vrednote

Punce – fantje

Dva deci kulture, prosim!

Klepetajmo z Robertom

Kakšen je tvoj odnos do telesa?

Ne bojte se!

Zakaj prav mene?

Klik

Google Chrome

Svet okoli nas

Energija iz zelenega

Biomasa

Naredi sam

Okrasitev mize

Posoda za pribor

Film

– meseca: Ledena doba 4: Celinski premiki

– filmi o poletnih počitnicah

– verski: Prvi pasijon

Milijonarji dobrote

Glasba

Justin Bieber: Verjemi

Šport … za življenje

Ekipni duh

Za odlično (5) izbiro

Pet knjig za odlično (o)ceno – avgust

Križanke in humor

Indijanček

Knjižne novosti