Skip to main content

Za tiste, ki jih Bog ljubi, preizkušnje niso kazen, ampak milost.(sv. Janez M. Vianney)

Avtor: wp.adm26

Priložnostna razstava ob 100-letnici Novin

Priložnostna razstava ob 100-letnici Novin

Priložnostna razstava ob 100-letnici Novin

V Martinju, na Goričkem, so 8. decembra obhajali poseben jubilej, 100 letnico izida prve številke prekmurskega tednika Novine. Ob tej priložnosti so pripravili posebno razstavo, kjer so na ogled različni izvodi tednika Novine, ki je izhajal od 8. decembra 1913 pa do 3. aprila 1941. Novine so v najboljših letih imele skoraj 6000 naročnikov – torej je na Novine bil naročen vsak dvanajsti prebivalec Slovenske krajine.

Pobudnik in prvi urednik Novin je bil Jožef Klekl st. »Zdi se, da je Klekl ustanovil Novine, predvsem da bi omejil madžarski, kot je sam dejal, brezbožni liberalizem, in ker je slutil, da prihaja komunizem oziroma boljševizem,« je ob odprtju poudaril soboški škof Peter Štumpf. Poslanstvo Novin je bilo tudi obveščati prekmurskega človeka in mu dvigati slovensko narodno zavest. Novine so s pisanjem o gospodarstvu, leposlovju, aktualnih dogodkih, politiki in verskem življenju širile obzorje ljudem med Muro in Rabo, kot tudi širše in s tem mogoče odločilno prispevale k temu, da meja med Slovenijo in Madžarsko danes ne poteka po reki Muri. Razstava je na ogled v Martinju do božiča, nato bo potovala po župnijah, da se pomen tega dogodka približa čim več ljudem. (me)

Božje in cerkvene zapovedi

Božje in cerkvene zapovedi

Pri verouku sem se naučil pet cerkvenih zapovedi: 1. Bodi ob nedeljah pobožno pri sveti maši, 2. Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu, 3. Prejmi sveto Rešnje telo vsaj v velikonočnem času, 4. Posvečuj zapovedane praznike, 5. Posti se zapovedane postne dni. Zdaj je ta seznam drugačen. Ali ga Cerkev sme spreminjati? (Karel)

Božje in cerkvene zapovediNamen cerkvenih zapovedi je, kot uči Katekizem katoliške Cerkve, “da vernikom zagotavlja nujno potrebno najmanjšo mero v duhu molitve in v nravnem prizadevanju, v rasti ljubezni do Boga in do bližnjega”. Nastale so iz pastoralnih potreb, ki jih narekuje življenje v raznih obdobjih. Cerkev, ki je te zapovedi oblikovala, jih lahko prilagodi novim razmeram. ‘Stara’ prva zapoved pravi: »Bodi ob nedeljah pobožno pri sveti maši«, po novem pa se glasi: »Udeležuj se svete maše v nedeljo in na zapovedane praznike in ne opravljaj nobenih del in dejavnosti, ki ogrožajo posvečevanje teh dni«. Zakone in zapovedi lahko spreminja tisti, ki jih je izdal. Cerkev lahko spreminja ‘cerkvene’ zapovedi, ne more pa Božjih, ker jih je postavil Bog in so zapisane v vest vseh ljudi. (sč)

»Moja vzgoja je bila zaman: trpim, ker se otroci med seboj sovražijo in ne hodijo k maši«

»Moja vzgoja je bila zaman: trpim, ker se otroci med seboj sovražijo in ne hodijo k maši«

Na Ognjišče sem naročena že prav od samega začetka. Mislila sem ga že odjaviti, ker ga žal ne vzamejo v roke niti otroci, niti vnuki. Moti me namreč slabše čitljivo besedilo na barvni podlagi, majhne črke, svetleči se listi, ki ovirajo branje. Tako lahko sklepate, da imam že kar nekaj let za sabo. Kljub temu pa imama veliko problemov. Morda še več kot mladi.

V zakonu so se nama rodili trije otroci. Po svojih najboljših močeh sem se trudila, da bi jim približala vero in Boga. Tudi na morju smo hodili k maši. Bile so pravljice, molitve, pa vendar sem pazila, da ne bi bila preveč vsiljiva. Žal moj trud ni obrodil sadu. Sedaj so otroci odrasli in imajo že svoje otroke.

Jaz pa trpim, ker se med seboj sovražijo, so si nevoščljivi. Ne hodijo k maši. Poskušam samo gladiti. Pomagam pri vnukih in kuhi. Če prosijo, sicer se ne vtikam. Rezultata pa ni. Ko molim zanje, se v molitvi izgubim in mi sto različnih misli bega po glavi. Če pa mi že uspe moliti, je molitev površna. Ne vem, če je to sploh še vera ali molim samo še samo zaradi bojazni pred Bogom. Ko grem k spovedi, se mi zdi, da se sploh ne morem razbremeniti grehov, ker imam občutek, da mi jih Bog ni odpustil. Težko je, ko molim: »Moj Bog … trdno sklenem, da ne bom več grešila …«, ko pa vem, da mi bodo misli zopet begale od enega do drugega in tretjega in bom v mislih grešila. Podrejala se bom možu, ker je zelo močna osebnost, in zaradi ljubega miru naredim vse, da je mir pri hiši. Občutek imam, da sem stalno v grehu. Zelo težko živim, ker je moje breme vsak dan težje.

Mirjam

 

»Moja vzgoja je bila zaman: trpim, ker se otroci med seboj sovražijo in ne hodijo k maši«Vaše pismo je zelo zanimivo in odpira pereče težave, s katerimi se srečujejo številni današnji starši. Imel sem občutek, da spovedujem pred božičnimi prazniki in poslušam izpovedi staršev, ki jih težijo odnosi v zakonu in z otroki. Še zdaleč niste edini, ki se ji zdi, da je vzgoja bila zaman in jo boli, ker otroci ne hodijo k maši. Morda se sprašujete, kaj rečem ljudem, ki mi, podobno kot vi, spregovorijo o svojih stiskah. Najprej jim zagotovim, da ni nobena vzgoja izgubljena, tudi če trenutno ne vidimo njenih sadov. Vse, kar smo dobrega storili in združili z Božjo ljubeznijo, ni izgubljeno, ne umre, ampak je zapisano pri Bogu. Kdo pa ve, kdaj se bodo otroci spomnili vaših naukov? Morda jih bo zadelo trpljenje, prišli bodo v težave, bodo zboleli, zrušila se jim bo dosedanja trdnost življenja in se bodo začeli spraševati o smisla življenja. In morda se bodo takrat spomnili na vašo vzgojo. Morda jim bodo prav te pomagale iz težav. Kaj bi bilo, če se v takih trenutkih ne bi spomnili besed o veri in Bogu? Kajti tudi to sem že doživel, da so k meni prišli otroci, ki so se, podobno kot vaši, oddaljili od Boga, a so se v težkih trenutkih spomnili maminih besed in naukov.

Druga mati, ki je, podobno kot vi, doživela, da njeni otroci niso več hodili k maši, se je takole tolažila: »Vedno, ko grem k maši, peljem svoje otroke s seboj. Ko so bili majhni, sem jih peljala fizično, sedaj pa v duhu. Za vsakega posebej molim in prosim pri maši.« Kako opogumljajoče sporočilo tudi za vse starše, katerih otroci so zanemarili obisk maše. Peljite tudi vi v duhu svoje otroke s seboj v cerkev. Molite zanje in njihove vnuke. Izročajte jih Bogu in blagoslavljajte jih.

Če se naključno nanese pogovor o veri z otroki, jim to tudi povejte. Recite jim, da jih kot mati neizmerno ljubite in jim ne morete želeti drugega kot dobro. Zato molite zanje in jih v duhu ‘jemljete’ s seboj k maši in jih blagoslavljate. Še vedno pa veljajo tudi glede vere vaše besede: da se ne silite in vtikate. Vsaka sila glede vere bi rodila ravno nasprotni učinek.

Še nekaj o molitvi in o dejstvu, da vam med molitvijo misli zbežijo drugam. Popolnoma razumljivo je, da vam kot materi misli zbežijo k otrokom in vnukom. Toda to ne pomeni, da vaša molitev nima vrednosti. Seveda se nam med molitvijo vsiljujejo problemi, ki jih imamo v življenju. Pa molimo za te probleme in za ljudi, h katerim zbeži naša misel, medtem ko molimo. Izkoristimo te ‘miselne pobege’ za iskreno prošnjo k Bogu.

    Imate kakšna vprašanja, povezana z verskim ali moralnim življenjem, ali pa lepo doživetje, ki bi ga radi delili z drugimi?

    Pišite na:
    Ognjišče, Rubrika Pisma,
    Trg Brolo 11, 6000 Koper
    ali po e-pošti:
    pisma@ognjisce.si

Bog ni tiran, ki bi prežal nad nami in iskal naše napake. Za prežanje nad našimi grehi ne bi potrebovali Boga. Dovolj bi bil že kakšen policijski minister, najbrž že primitiven komandant. Pa se Bog ne igra policaja. Je Bog neizmerne bližine, Bog, ki vidi naše solze in razume naše bolečine. Tudi vašo. Vidi tudi vaš napor, da bi želeli biti boljši, vidi, da vas skrbi za otroke. Vidi tudi vašo skesanost. Bodite brez skrbi, Bog nam vedno odpušča, ko se kesamo in ga prosimo odpuščanja. Papež Frančišek je pri prvi molitvi angelovega češčenja poudaril prav to, da nam Bog vedno odpušča in navedel besede preproste ženice, ki mu je nekoč dejala: Če Bog ne bi odpuščal, bi bilo že davno konec sveta! Nato pa dodal, da je težava v tem, da se mi utrudimo in ga ne želimo prositi odpuščanja. Ker vam Bog vedno odpušča in vas neizmerno ljubi, odpuščajte tudi vi svojim otrokom in jih ljubite, čeprav niso taki, kakor bi si želeli. Najbrž tudi mi nismo vedno taki, kakršne si želi Bog.

Na božič se nam Bog približa na najnežnejši način – kot nemočen otrok, da bi še laže prišli k njemu in mu zaupali, kar nas teži, ali kakor poje ljudska pesem: »Le k njemu hitimo, saj rad nas ima, zaupno odprimo mu rane srca.« Tudi vi zaupno odprite rane svojega srca Gospodu v zaupanju, da vam je blizu, da bi mogli biti tudi vi blizu najbližjim.

Božo Rustja

Teodor

Različice: Aleks-Theo, Fedja (17), Fedja Janez, Fedor (45, 49,357, 60, 69), Feodor (4), Feodor Ivan, Feodor Vladimir, Fjodor, Fjodor Franc, Jože Theodor, Marcos Teodoro, Tej, Tejo (9), Teo (145, 106, 63, 34, 12), Teodat Bogdan, Teodoro, Teofil (7), Todor (54, 63, 71, 68, 52). Teofil Frančišek, Theo (4), Theodor (5), Theodor Rudolf, Tivadar (5), Tomislav Fedor. Ženska oblika: Teodora (260).


28. december: sv. Teodor patriarh carigrajski
God:

  • 2. januar
  • 19. januar
  • 17. februar
  • 7. april
  • 20. april
  • 22. april
  • 27. april
  • 20. maj
  • 31. maj
  • 4. julij
  • 12. julij
  • 16. avgust
  • 19. september
  • 21. september
  • 9. november
  • 11. november
  • 3. december
  • 27. december
  • 28. december

Teodor izhaja iz latinskega imena Theodorus, to pa iz grškega [Theodoras], ki je zloženo iz grških besed theôs ‘bog’ in dôron ‘dar’. Ime je bilo zelo priljubljeno pri kristjanih. Pomensko blizu imenu Teodor so še grška imena [Theôdotos], latinsko Theodotus, [Theodosios], latinsko Theodosius, [Dôrôtheos], ženska oblika [Dôrothéa], latinsko Dorotheus, Dorothea (Vrstni red sestavin je v primerjavi z imenom Teodor obrnjen!), v latinskem prevodu pa še Adeodatus, Deodatus, Deusdedit. Po pomenu in sestavi ustrezata imenu Teodor slovenski imeni Božidar, skrajšano Božo, in Bogdan, skrajšano Bogo. »Bogu všečno ali ljubo ime« je še Teofil, latinsko Theophilus, grško [Theôfilos], zloženo iz grških besed [theôs] ‘bog’ in [filos] ‘ljub, mil’, ki mu ustrezajo slovenski imeni Bogoljub, Bogomil, češko Bohumil ter latinsko Amadeus (prim. amo »ljubiti« in deus ‘bog’, npr. slavni Wolfgang Amadeus Mozart).

Teodor je pri Angležih Teodore, skrajšano Ted, Teddy; pri Italijanih in Špancih Teodoro; pri Francozih Théodore; pri Madžarih Tivadar ali Tôdor; pri Rusih Fjodor, starejše Feodor, skrajšano Fedja, ženska oblika Fedora; pri Fincih skrajšano Teuro.

Teodor je pogosto ime članov vladarskih rodbin in papežev. Ti se večkrat omenjajo v vseh knjigah GZS.

Z imenom Teodor so poimenovani tudi mnogi svetniki.

  • Teodor, sv., † 514 ali 594, škof v Marseillu v Franciji (2. januar)
  • Teodor, sv., 4. st., škof v Cireni na Cipru (19. januar)
  • Teodor, sv., † ok. 306, mučenec v Pontu (17. februar)
  • Teodor, sv., 5. st., iz Carigrada (20. april)
  • Teodor, sv., † 613, škof in opat v Anastasiopoliju (22. april)
  • Teodor, sv., 4. st., opat v Egiptu (27. april)
  • Teodor, sv., † ok. 774, škof v Paviji v Italiji (20. maj)
  • Teodor, sv., † 357/358, menih in mučenec v egiptovski Aleksandriji (31. maj)
  • Teodor, sv., 4. st., škof in mučenec v libijski Cireni (4. julij)
  • Teodor, sv., 4. st., prvi škof v Vallisu v Švici (16. avgust)
  • Teodor, sv., 2. st., vojak in mučenec v Pergah v Pamfiliji (21. september)
  • Teodor, sv., 4. st., mučenec v Aleksandriji (3. december)
  • Teodor, sv., † 687, škof v Carigradu (28. december)
  • Teodor (Božidar), sv., † 306, mučenec (9. november)
  • Teodor (Božidar) in Ivan, sv., † 983, prva kijevska mučenca (12. julij)
  • Teodor Canterburyjski, sv., † 690, škof (19. september)
  • Teodor Graptos, sv., † pred 842, duhovnik, brat škofa Teofana v Niceji (27. december)
  • Teodor Studit, sv., † 826, opat na Prinčevem otoku pred Carigradom (11. november)
  • Teodor, škof, Irenej, diakon, Serapion, lektor, in Amon, lektor, sv., prva st., mučenci v Pentapoli v Libiji (7. april)

 

Teodor

Različice: Aleks-Theo, Fedja (17), Fedja Janez, Fedor (45, 49,357, 60, 69), Feodor (4), Feodor Ivan, Feodor Vladimir, Fjodor, Fjodor Franc, Jože Theodor, Marcos Teodoro, Tej, Tejo (9), Teo (145, 106, 63, 34, 12), Teodat Bogdan, Teodoro, Teofil (7), Todor (54, 63, 71, 68, 52). Teofil Frančišek, Theo (4), Theodor (5), Theodor Rudolf, Tivadar (5), Tomislav Fedor. Ženska oblika: Teodora (260).


27. december: sv. Teodor Graptos
God:

  • 2. januar
  • 19. januar
  • 17. februar
  • 7. april
  • 20. april
  • 22. april
  • 27. april
  • 20. maj
  • 31. maj
  • 4. julij
  • 12. julij
  • 16. avgust
  • 19. september
  • 21. september
  • 9. november
  • 11. november
  • 3. december
  • 27. december
  • 28. december

Teodor izhaja iz latinskega imena Theodorus, to pa iz grškega [Theodoras], ki je zloženo iz grških besed theôs ‘bog’ in dôron ‘dar’. Ime je bilo zelo priljubljeno pri kristjanih. Pomensko blizu imenu Teodor so še grška imena [Theôdotos], latinsko Theodotus, [Theodosios], latinsko Theodosius, [Dôrôtheos], ženska oblika [Dôrothéa], latinsko Dorotheus, Dorothea (Vrstni red sestavin je v primerjavi z imenom Teodor obrnjen!), v latinskem prevodu pa še Adeodatus, Deodatus, Deusdedit. Po pomenu in sestavi ustrezata imenu Teodor slovenski imeni Božidar, skrajšano Božo, in Bogdan, skrajšano Bogo. »Bogu všečno ali ljubo ime« je še Teofil, latinsko Theophilus, grško [Theôfilos], zloženo iz grških besed [theôs] ‘bog’ in [filos] ‘ljub, mil’, ki mu ustrezajo slovenski imeni Bogoljub, Bogomil, češko Bohumil ter latinsko Amadeus (prim. amo »ljubiti« in deus ‘bog’, npr. slavni Wolfgang Amadeus Mozart).

Teodor je pri Angležih Teodore, skrajšano Ted, Teddy; pri Italijanih in Špancih Teodoro; pri Francozih Théodore; pri Madžarih Tivadar ali Tôdor; pri Rusih Fjodor, starejše Feodor, skrajšano Fedja, ženska oblika Fedora; pri Fincih skrajšano Teuro.

Teodor je pogosto ime članov vladarskih rodbin in papežev. Ti se večkrat omenjajo v vseh knjigah GZS.

Z imenom Teodor so poimenovani tudi mnogi svetniki.

  • Teodor, sv., † 514 ali 594, škof v Marseillu v Franciji (2. januar)
  • Teodor, sv., 4. st., škof v Cireni na Cipru (19. januar)
  • Teodor, sv., † ok. 306, mučenec v Pontu (17. februar)
  • Teodor, sv., 5. st., iz Carigrada (20. april)
  • Teodor, sv., † 613, škof in opat v Anastasiopoliju (22. april)
  • Teodor, sv., 4. st., opat v Egiptu (27. april)
  • Teodor, sv., † ok. 774, škof v Paviji v Italiji (20. maj)
  • Teodor, sv., † 357/358, menih in mučenec v egiptovski Aleksandriji (31. maj)
  • Teodor, sv., 4. st., škof in mučenec v libijski Cireni (4. julij)
  • Teodor, sv., 4. st., prvi škof v Vallisu v Švici (16. avgust)
  • Teodor, sv., 2. st., vojak in mučenec v Pergah v Pamfiliji (21. september)
  • Teodor, sv., 4. st., mučenec v Aleksandriji (3. december)
  • Teodor, sv., † 687, škof v Carigradu (28. december)
  • Teodor (Božidar), sv., † 306, mučenec (9. november)
  • Teodor (Božidar) in Ivan, sv., † 983, prva kijevska mučenca (12. julij)
  • Teodor Canterburyjski, sv., † 690, škof (19. september)
  • Teodor Graptos, sv., † pred 842, duhovnik, brat škofa Teofana v Niceji (27. december)
  • Teodor Studit, sv., † 826, opat na Prinčevem otoku pred Carigradom (11. november)
  • Teodor, škof, Irenej, diakon, Serapion, lektor, in Amon, lektor, sv., prva st., mučenci v Pentapoli v Libiji (7. april)

 

Eva

Eva je med ženskimi imeni v Sloveniji na 30. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Eva poimenovanih 7249 (ali 0,7 % vseh žensk) (2008: 6339; 1994: 3039; 1971: 865) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Eva začelo zelo povečevati po letu 1970 in se je – če štejemo samo zadnje desetletje – prebilo celo na drugo mesto za imenom Nika. Različice: Evelin (176), Evelina (202), Evica (58), Hava (79), Eveline (6), Evita (81), Evka.


God:

  • 5. april
  • 24. december

Eva je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega in grškega Eva iz hebrejskega imena Havvah. To razlagajo kot ‘mati živečih’ in povezujejo z besedami hajjah ‘živeti’, havva ‘življenje, telo’ in haiia ‘živa, živahna’. Hebrejskemu imenu Havvah ustreza arabsko Havva, turško Havva in muslimansko ime Hava. Ime Evelina je izpeljanka iz imena Eva ali pa zloženka s sestavino -lina, ki je lahko skrajšana oblika iz imen s to sestavino, npr. Karolina. Ime Evita je španska ustreznica slovenskega manjšalno ljubkovalnega Evica. Manjšalno ljubkovalni in predvsem klicni obliki sta tudi Evi in Evka.

Po stari zavezi je Eva žena Adama in pramati človeškega rodu. Bog jo je ustvaril iz Adamovega rebra. Prevarana od kače je pojedla sadež z drevesa spoznanja dobrega in zlega, kar je bil Bog prepovedal. Pregovorila je tudi Adama, da je pokusil sadež. Zaradi tega sta bila oba izgnana iz raja. Določeno je bilo, da odslej skrbita za svoj kruh v potu svojega obraza (god 24. decembra). Po islamski veri je Hava ime prve ženske na svetu in ustreza svetopisemski Evi (Adamovi ženi). V koledarju je 5. aprila še Eva, belgijska spokornica (u. 1265).

V vsakdanji splošni rabi Eva pomeni ‘ženska sploh, zlasti zapeljiva’. V zvezi s tem so Evine hčere ‘ženske’, Evini sinovi pa ‘ljudje’. Na svetopisemsko Evo se navezuje tudi izraz biti, hoditi v Evini obleki, tj. ‘gol, nag’.

Na Slovenskem so nekatera imena iz stare zaveze imela zelo nehvaležno, zapostavljalno poimenovalno vlogo. Dajali so jih nezakonskim otrokom, da so jih tako ločevali od zakonskih, poštenih. O Evi in Suzani v taki vlogi je npr. pisala Zofka Kvedrova v noveli Zločin.

5. november

  • Bernard Lichtenberg, bl., † 1943, nemški duhovnik, mučenec
  • Bertila, sv., † ok. 705, opatinja v Chellesu v Franciji
  • Domnin in tovariši, sv., † 307, mučenci v Cezareji v Palestini
  • Elizabeta in Zaharija, sv., 1. st., mati in oče Janeza Krstnika
  • Fibicij, sv., 6. st., škof v Trierju v Nemčiji
  • Frančiška d’Amboise, bl., † 1485, kneginja, karmeličanka v Nantes v Franciji
  • Gerald, sv., † 1123, škof v Beziersu v Franciji
  • Gvido Marija Conforti, bl., † 1931, nadškof v Parmi
  • Jurij La Pira, † 1977, župan v Firencah, graditelj miru
  • Kozma (Gomidas Keumurgian), bl., † 1707, armenski mučenec
  • Zaharija, sv., 1. st., oče Janeza Krstnika