Priložnostna razstava ob 100-letnici Novin
V Martinju, na Goričkem, so 8. decembra obhajali poseben jubilej, 100 letnico izida prve številke prekmurskega tednika Novine. Ob tej priložnosti so pripravili posebno razstavo, kjer so na ogled različni izvodi tednika Novine, ki je izhajal od 8. decembra 1913 pa do 3. aprila 1941. Novine so v najboljših letih imele skoraj 6000 naročnikov – torej je na Novine bil naročen vsak dvanajsti prebivalec Slovenske krajine.
Pobudnik in prvi urednik Novin je bil Jožef Klekl st. »Zdi se, da je Klekl ustanovil Novine, predvsem da bi omejil madžarski, kot je sam dejal, brezbožni liberalizem, in ker je slutil, da prihaja komunizem oziroma boljševizem,« je ob odprtju poudaril soboški škof Peter Štumpf. Poslanstvo Novin je bilo tudi obveščati prekmurskega človeka in mu dvigati slovensko narodno zavest. Novine so s pisanjem o gospodarstvu, leposlovju, aktualnih dogodkih, politiki in verskem življenju širile obzorje ljudem med Muro in Rabo, kot tudi širše in s tem mogoče odločilno prispevale k temu, da meja med Slovenijo in Madžarsko danes ne poteka po reki Muri. Razstava je na ogled v Martinju do božiča, nato bo potovala po župnijah, da se pomen tega dogodka približa čim več ljudem. (me)
Namen cerkvenih zapovedi je, kot uči Katekizem katoliške Cerkve, “da vernikom zagotavlja nujno potrebno najmanjšo mero v duhu molitve in v nravnem prizadevanju, v rasti ljubezni do Boga in do bližnjega”. Nastale so iz pastoralnih potreb, ki jih narekuje življenje v raznih obdobjih. Cerkev, ki je te zapovedi oblikovala, jih lahko prilagodi novim razmeram. ‘Stara’ prva zapoved pravi: »Bodi ob nedeljah pobožno pri sveti maši«, po novem pa se glasi: »Udeležuj se svete maše v nedeljo in na zapovedane praznike in ne opravljaj nobenih del in dejavnosti, ki ogrožajo posvečevanje teh dni«. Zakone in zapovedi lahko spreminja tisti, ki jih je izdal. Cerkev lahko spreminja ‘cerkvene’ zapovedi, ne more pa Božjih, ker jih je postavil Bog in so zapisane v vest vseh ljudi. (sč)
Vaše pismo je zelo zanimivo in odpira pereče težave, s katerimi se srečujejo številni današnji starši. Imel sem občutek, da spovedujem pred božičnimi prazniki in poslušam izpovedi staršev, ki jih težijo odnosi v zakonu in z otroki. Še zdaleč niste edini, ki se ji zdi, da je vzgoja bila zaman in jo boli, ker otroci ne hodijo k maši. Morda se sprašujete, kaj rečem ljudem, ki mi, podobno kot vi, spregovorijo o svojih stiskah. Najprej jim zagotovim, da ni nobena vzgoja izgubljena, tudi če trenutno ne vidimo njenih sadov. Vse, kar smo dobrega storili in združili z Božjo ljubeznijo, ni izgubljeno, ne umre, ampak je zapisano pri Bogu. Kdo pa ve, kdaj se bodo otroci spomnili vaših naukov? Morda jih bo zadelo trpljenje, prišli bodo v težave, bodo zboleli, zrušila se jim bo dosedanja trdnost življenja in se bodo začeli spraševati o smisla življenja. In morda se bodo takrat spomnili na vašo vzgojo. Morda jim bodo prav te pomagale iz težav. Kaj bi bilo, če se v takih trenutkih ne bi spomnili besed o veri in Bogu? Kajti tudi to sem že doživel, da so k meni prišli otroci, ki so se, podobno kot vaši, oddaljili od Boga, a so se v težkih trenutkih spomnili maminih besed in naukov.
