Med imeni v Sloveniji je ime Rihard na 317. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Rihard poimenovanih 337 (1971: 511, 1980: 520, 1994: 419) moških oseb. Navedeni podatki kažejo, da se je zanimanje za ime Rihard začelo po letu 1980 zelo zmanjševati, kar je privedlo tudi do upada skupnega števila do 1. 1. 2012. Različice imena Rihard pri nas so: Ricardo (2012: 10), Riccardo (18), Richard (20), Ričard, Rik, Rikard (2012: 12), Rikardo (29), Riki (10), Riko (27). Ženske oblike imena Rihard so: Riharda (2012: 5), Rika (17), Rikarda, Riki.

God:

• 7. februar
• 3. april
• 9. junij
• 15. november

Ime Rihard izhaja iz nemškega imena Richard, to pa iz starejšega Richart. Ime Richart je zloženo iz starovisokonemških besed rīchi ‘mogočen, silen; knez’ in hart ‘močen, drzen’. Obe imenski sestavini, tj. rīchi in hart sta pogosti v drugih nemških zloženih imenih, npr. Richbald, Rigobert, Richhelm, Heinrich, Dietrich in Hardbert, Hardher, Hartmann, Hardulf, Harduwich. Ime Rihard je pri Angležih Richard, skrajšano Rick, Ricky, Dick, Dickie, Dicky, pri Švedih Rikard, pri Italijanih Riccado, pri Špancih Ricardo, pri Madžarih Rikárd, pri Čehih Richard, skrajšano Ríša za moške in ženske. Imena Rik, Riki, Riko so lahko nastala tudi po krajšanju iz imena Henrik. Rihard je bilo pogosto ime plemičev in vladarjev v srednjem veku, zlasti angleških kraljev. Med temi je bil zelo znan Rihard Levjesrčni, ki je vladal od leta 1189 do 1199. Pogostnost imena Rihard in njegove različice Dick pri Angležih je vplivala na nastanek izimenskih izrazov Tom, Dick and Harry v pomenu ‘vsak, vsakdo, kdorkoli’ ali ‘povprečni ljudje; in the reign of queen Dick ‘nikoli’ in to be queer as Dick’s hatband ‘biti slabe volje’.

V koledarju so 7. februarja Rihard, saški kralj, oče sv. Valburge († v 8. stol.), 3. aprila Rihard, angleški škof († 1253), 9. junija Rihard, angleški škof († 1405), 15. novembra Rihard Whiting, angleški mučenec († 1539).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Amanda na 405. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Amanda poimenovanih 236 (2012: 232; 2008: 225; 1994: 147; 1971: 17) ženskih oseb. Skrajšana oblika imena Amanda je Manda 143 (2012: 155; 1994: 169; 1971: 69). Moški obliki: Amand, Amando. Kot kažejo podatki, je ime Amanda, ki je bilo pred letom 1970 skoraj neznano, v zadnjih desetletjih postalo statistično zaznavno. Ime Manda je bila leta 1994 še pogostejša kot ime Amanda, a je zanimanje zanj v zadnjih desetletjih skoraj popolnoma prenehalo.

God:

• 6. februar
• 18. junij
• 25. junij
• 26. oktober

Ime Amanda izhaja iz latinskega imena Amanda, z moško obliko Amandus pa sta nastala iz latinskega pridevnika amandus, amanda ‘ki ga (jo) je treba ljubiti, ki je vreden (vredna) ljubezni’ (prim. latinski glagol amare ‘ljubiti’). Pomensko sorodni sta jima imeni Amat in Amata, latinsko Amatus in Amata, ki sta nastali iz latinskih deležnikov glagola amare – amatus, amata ‘ljubljen, ljubljena’. Imenoma Amand in Amanda sta pomensko ustrezni slovenski imeni Ljubo in Ljuba. Amanda je pri Angležih skrajšano Manda, Mandy, pri Italijanih Amanda, pri Čehih Amanda, Am(k)a, Amanduška, pri Nemcih Amanda.

Ime Amanda se koledarsko uvršča k imenu Amand.

V Letu svetnikov so:

Amand, sv., † ok. 679, apostol Belgije in prvi misijonar med severnimi Slovani (6. februar)
Amand, sv., 5. st., škof v Bordeauxu v Franciji (18. junij)
Amand, sv., 6. st., samotar v Perigueuxu v Franciji (25. junij)

nekdaj: 26. oktobra Amand Alzaški, škof († 346).

Ime Arnold se nahaja že v naših najstarejših listinah: v 2. knjigi GZS Arnolt, ime neke priče, ki je živela okoli leta 975; Arnis, navzoč leta 927 v Krnskem gradu kot priča; v 3. knjigi GZS Arn, neka priča slovenske narodnosti okoli leta 1010; v 4. knjigi GZS Arnold iz Ljubljane leta 1161,1162. V primorskih urbarjih je v tolminskem urbarju leta 1377 zapisan Arne, kmet v Bukovem. V freisinških urbarjih je v urbarju loškega gospostva leta 1501 Arnold že priimek: Iuri Arnol, kmet na Češnjici v Selški dolini. Danes je imena Arnold pri nas zelo malo (20), znana je tudi različica Arno (7), največ pa je oblike Arne (227)

God:

• 15. januar
• 10. februar
• 15. julij

V koledarju so: 15. januarja bl. Arnold Jansen, nemški misijonar iz 20. stol.; 10. februarja je Arnold (+ 1250) opat iz Padove; 15. julija Arnold, škof (+ okrog 800), ki je zavetnik glasbenikov in izdelovalcev citer.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Valerij na 941. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 48 (2012: 48; 2008: 51, 1994: 57) oseb. Zelo redke so njegove različice: Valerijan (2016: 15; 2012:19), Valerijano, Valerijo, Valerin, Valerio (9), Valerjan. Ženske oblike: Valerija (2016: 2.461ꜜ – 113. mesto; 2012: 2.522 – 108. mesto; 2008: 2.533; 1994: 2.651; 1971: 1.814), Valči (2016: 28; 2012: 29), Valčika, Valčka (7), Valeria (2016: 33; 2012: 21), Valerina (8), Valerjana, Vali (6), Valja, Valka.

God:

• 10. januar
• 22. januar
• 29. januar
• 1. april
• 14. junij

na god sv. Valerijana:

• 14. april
• 23. julij
• 15. september
• 26. november

Ime Valerij izhaja iz latinskega imena Valerius, ki pomeni ‘izhajajoč iz rimske plemiške rodbine Valerijcev’ in se povezuje z latinskim glagolom valeo ‘biti močen, krepek, moči, premoči; vreden biti, veljati; biti zdrav, dobro se počutiti’. Z glagolom valeo se razlaga tudi ime Valens oziroma Valentinus, prav tako poimenovanje zdravilne rastline valeriana ali baldrijan, latinski pozdrav vale, valete v pomenu ‘zdravo, pozdravljeni in občni izraz valeta ‘slovo, odhodnica’, npr. ob maturi. Izpeljanka Valerianus, slovensko Valerijan z žensko obliko Valerijana, je izpeljanka na anus iz imena Valerius ‘pripadajoč Valeriusu’.

V svetniškem koledarju so:

• Valerij, sv., 6. st., škof v Limogesu v Franciji (10. januar)
• Valerij, sv., † 315, škof, mučenec (22. januar)
• Valerij, sv., 3. st., škof v Trierju (29. januar)
• Valerij (Valarih), sv., † 619?, duhovnik in puščavnik v Amiensu v Franciji (1. april)
• Valerij in Rufin, sv., † 303, mučenca v Galiji (14. junij)

Valeriji pa godujejo tudi na god sv. Valerijana:

• Valerijan, sv., 4. st., mučenec v Trapezuntu (20. januar)
• Kanidij, Valerijan in Akvila Valerijan, sv., prva st., mučenec (14. april)
• Valerijan, sv., † ok. 460, škof v Cimiezu v Franciji (23. julij)
• Valerijan, sv., prva st., mučenec v Tournusu v Franciji (15. september)
• Valerijan Oglejski, sv., † 379, škof (26. november)

Ime Marcel je med moškimi imeni v Sloveniji na 156. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 1.174 (2012: 993; 2008: 852; 1994: 324; 1971: 108) oseb. Različice: Marcelin, Marcello (2016: 7; 2012: 5), Marcelo (6), Marčelo (2016: 24; 2012: 28), Marsel (2016: 259; 2012: 224; 2008: 197; 1994: 49). Ženske oblike: Marcela (2016: 102; 2012: 98; 2008: 101; 1994: 80; 1971: 59), Marčela (2016: 60; 2012: 69), Marsela (11).

God:

• 16. januar
• 14. avgust
• 4. september
• 30. oktober
• 1. november
• 29. december

na god sv. Marcelina:

• 9. januar
• 6. april
• 20. april
• 26. april
• 2. junij
• 6. junij
• 27. avgust

ali na god sv. Marcelijana

• 13. maj
• 18. junij

Ime Marcel izhaja iz latinskega imena Marcellus. To je verjetno manjšalnica iz imena Marcus, slovensko Marko, ki je prvotno pomenil ‘pripadajoč bogu vojne Marsu’. Marcellus je bilo ime znane rimske plemiške rodbine. Ime Marcelin, latinsko Marcellinus, je izpeljanka na in iz imena Marcel. Ime Marčelo z žensko obliko Marčela izhaja iz italijanske oblike Marcello, ime Marsel z žensko obliko Marsela pa iz francoske oblike Marcel [izg. marsel].

Marcel je tudi ime več svetnikov. Najbolj znan je Marcel I, papež, ki je umrl kot mučenec leta 309 (v koledarju 16. januarja), drugi pa so: 14. avgusta Marcel, ciprski škof, mučenec, 4. septembra Marcel, galski mučenec (u. 178), 1. novembra Marcel Pariški, škof (u. 390), 30. oktobra Marcel, afriški rimski mučenec (u. 298), 29. decembra Marcel Akoimet, maloazijski menih (u. 485). 

Ime Hijacinta je med ženskimi imeni v Sloveniji na 1650. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 s tem imenom poimenovanih 19 (2012: 20; 1994: 19; 1971: 17 ) ženskih oseb. Pisni različici imena Hijacinta sta Hiacinta 5 (2012: 5) in Jacinta (11), možne skrajšane oblike pa so Cintia, Cintija, Cinzia. Moška oblika imena Hijacinta je Hijacint.

God:

• 30. januar
• 20. februar

pri imenu Hijacint

• 4. julij
• 17. julij
• 17. avgust
• 11. september
• 24. november

Ime Hijacinta je ženska oblika imena Hijacint. Ta izhaja prek latinskega Hyacinthus iz grškega imena Hýakinthos in se izvorno povezuje z grškim hyákinthos, tj. hijacint v pomenih ‘cvetlica’ in ‘drag kamen’. Hyakinthos je bil v grški mitologiji lepi sin špartanskega kralja Amikla in Apolonov ljubljenec. Iz ljubosumnosti je bog blagega vetra Zefir skrenil disk, ki ga je vrgel Apolon, v Hyakinta in ta je umrl. Po legendi je iz njegove krvi zrasla cvetlica opojnega vonja hijacinta ali hijacint. Občna beseda hijacint pomeni tudi ‘poldrag kamen oranžne barve’. Grško Hyakínthia, latinsko Hyacinthia, je bil tridnevni špartanski praznik v spomin smrti špartanskega kraljeviča Hijakinta.

Možna skrajšana oblika iz imena Hijacinta je Cintija itd. ter Sintija, angleško Cynthia, Cindy, Sindy, vendar ga razlagajo kot grško ime z nekdanjim pomenom ‘izhajajoča z gore Kynthos na otoku Delosu, rojstnem kraju boga Apolona in boginje Artemide’. Slednja se je imenovala tudi Cynthia oziroma Diana. Božansko ime Cynthia je imela ljubica rimskega pesnika Propercija. Hiacinta in Jacinta sta junakinji Ivana Cankarja v dveh njegovih »zgodbah iz doline šentflorjanske«.

Vse naštete lahko godujejo:

Jacinta (Hiacinta) Mariscotti, sv., † 1640, klarisa iz Italije (30. januar)
Jacinta Marto, bl., † 1920, fatimska pastirica (20. februar)

pri imenu Hiacint

Hiacint, sv., 2. st., mučenec v Rimu (4. julij)

pri imenu Hijacint

Hijacint, sv., prva st., mučenec v Paflagoniji (17. julij)
Hijacint, sv., † 1257, poljski redovnik (15. avgust, god 17. avgust)
Hijacint, sv., † ok. 303, mučenec (11. september) – glej Prot in Hijacint
Hijacint Castañeda in Vincenc Liem, sv., † 1745 in 1773, mučenca v Vietnamu (7. november, god 24. november)

Hijacint Marija Cormier, bl., † 1916, dominikanec iz Orleansa, umrl v Rimu (17. december)

Melanija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 438. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 189 (1971: 100, 1994: 160) oseb. Pisne različice imena Melanija so Melani (2012: 224, 401. mesto), Melania (22), Melanie (136, 517. mesto). Ime Lana (2012: 2945, 94. mesto) je možna skrajšana oblika imena Melanija, a tudi imen Alana, Jolanda, Svetlana.

God:
31. december

Ime Melanija izhaja iz grškega imena Melanía. Razlagajo ga iz grškega pridevnika mélās, v rodilniku mélanos, v pomenu ‘črn, temen; čemeren, mračen, žalosten; grozen, strašen, silen’ ali iz melanía ‘črnoba, črnilo, črn oblak, črna pega’. Ime Melanija se je prvotno nanašalo na črno ali temno barvo kože ali las. Grški pridevnik mélās v pomenu ‘črn, temen’ je prva sestavina številnih zloženk. Nekatere so sprejete tudi v slovenščino, npr. melafír mineraloško ‘drobnozrnata temna predornina’, melamín kemično ‘brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol’, melanhóličen (dobesedno: črnožolčen) ‘otožen, potrt, mračen, malodušen’, melanholíja ‘duševna bolezen, pri kateri prevladuje duhovna depresija in mračno razpoloženje; otožnost, duševna potrtost, mračno razpoloženje’.

V koledarju je 31. decembra Melanija, opatinja iz rimske plemiške rodbine Valerijcev, ki je umrla leta 439 v Betlehemu. V ruščini se dan svete Melanije 31. decembra imenuje malan’ja, malanka in naj bi nastal kot protest krščanske Cerkve proti poganskim praznovanjem boga sonca Avsenja in Tausenja, tj. erotičnih iger, svatb in razbrzdanosti, za krščanski kult svete Melanije in kot antagonizem fevdalno pravoslavnih in poljedelskih sončevih obredov, zaradi katerih se je pomen imena Melanija znižal do žaljivega. Na tej osnovi so v zvezi z imenom Melanija nastali ruski izimenski izrazi, npr. malan’ja, malaška in malanka, ki poimenujejo negativne ženske like. Malan’ja je tudi ruska komična figura v pravljicah in pripovedkah.

Ime David je med moškimi imeni v Sloveniji na 31. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 7815 (2008: 7314; 1994: 4916; 1971: 592). Podrobnejši podatkih po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime David začelo povečevati po letu 1960, po letu 1970 pa še bolj in je prišlo v modo, kar traja še danes. Različici imena David sta Dejvi (2012: 11) in Dejvid (52). Ženska oblika imena David je Davida (5).

God:

• 24. januar
• 1. marec
• 24. maj
• 26. junij
• 24. julij
• 27. avgust
• 25. oktober
• 16. december

David je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega David in grškega Dauéid iz hebrejskega Dauid z nekdanjim pomenom ‘priljubljen, ljubljenec’. Ime je verjetno vzdevek. V ugaritščini je davidu pomenilo ‘vodja, poveljnik (banditov, hostnikov, različnih vrst vojakov)’. Različici Dejvid in Dejvi sta zapisani po izgovoru angleških imen David in Davy.

Po Svetem pismu (1. Samuelova knjiga) je bil David najprej pastir, igralec na harfo in zmagovalec nad Goljatom. Kot drugi izraelski kralj je leta 1004 pred Kristusom zavzel Jeruzalem in ga naredil za prestolnico. Bil je prvi utemeljitelj države, prerok in pesnik, ki mu pripisujejo avtorstvo najlepših psalmov (v koledarju 29. decembra). Med več svetimi Davidi je možno omeniti še Davida iz Walesa, ki je zavetnik Walesa (v koledarju 1. marca).

David je tudi v izrazu iz duhovniškega žargona pogovarjati se z Davidom ‘brati brevir’. David tu pomeni torej ‘brevir’, ker so njegova temeljna vsebina (Davidovi) psalmi. David je tudi v češkem frazemu honit, chvalit davida v pomenu ‘bljuvati, bruhati’. V slovenščini mu ustreza Urha klicati, v poljščini jechać do Rygi. Angleško ime Davy najdemo v izrazih davy ‘varnostna svetilka’, v slengu ‘prisega’, Davy-lamp ‘rudarska varnostna svetilka’, to take one’s davy ‘zapriseči, zakleti se’, Old Davy ‘čast’, to go to Davy Jones ‘utoniti v morju’.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Blanka na 188. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Blanka poimenovanih 1007 (2008: 1014; 1994: 1011; 1971: 565) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za to ime začelo povečevati po letu 1950 in je to trajalo do leta 1990, ko je začelo spet upadati. Različice imena Blanka so: Bianca (2012: 39), Bianka (34), Blanca, Blanči, Blankica.

God:
1. december

Ime Blanka in njene različice izhajajo iz romanskih jezikov (prim. špansko Blanca, italijansko Bianca, francosko Blanche, tudi Blanque, moška oblika Blanc, Leblanc. Slednji je tudi pogost francoski priimek. Pomen imena Blanka, špansko Blanca, pojasnjujejo s španskim pridevnikom blanca ‘bela, svetla, bleda’. Podobne pomene imata tudi ustrezna pridevnika v italijanščini in francoščini: bianca, blanche. Z omenjenimi imeni so prvotno poimenovali osebe z belimi, svetlimi lasmi ali z belo, bledo poltjo.

V koledarju je 1. decembra sv. Blanka, hči kastilskega kralja Alfonza IX., od leta 1200 žena francoskega kralja Ludvika VIII. in mati Ludvika IX. Svetega (u. 1252).

Silvija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 247. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 609 (1994: 656; 1971: 147) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da je največ Silvij iz obdobij 1971–1990, čedalje manj po letu 1990, zlasti po letu 2000. Pisna različica imena Silvija je Silvia (2012: 99). Možna skrajšana oblika je Silva (2012: 4834, 58. mesto). Moška oblika imena Silvija je Silvij (2012: 37), možna skrajšana oblika pa Silvo (2012: 1956, 115. mesto).

God:

• 31. maj
• 3. november

Ime Silvija z različico Silvia je ženska oblika imena Silvij. Ta izhaja iz latinskega imena Silvius, ki se prek pridevniškega *silvius izvorno povezuje z latinskim silva gozd in je prvotno pomenil ‘gozdni, v gozdu živeč’, tj. ‘gozdni prebivalec, hostnik’. Enak prvotni pomen je imelo ime Silvester, latinsko Silvestris, ki se prek pridevnika silvestris v enakem pomenu povezuje z latinskim silva. S slednjim se prek pridevniške izpeljanke *silvanus povezuje še pomensko sorodno ime Silvanus, slovensko Silvan z žensko obliko Silvana. Latinsko Silvanus je tudi poimenovanje rimskega boga gozdov, polj in čred. Ime Silva je lahko skrajšana oblika imen Silvija, Silvestra in Silvana, ime Silvo pa skrajšana oblika imen Silvij, Silvester, Silvan.

V koledarju je 3. novembra Silvija, rimska spokornica (u. 594). Silvije pa lahko godujejo tudi skupaj s Silviji 31. maja, ko je v koledarju Silvij, italijanski škof (u. okrog 400).