Ime Črtomir je med moškimi imeni v Sloveniji na 413. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 223 (2008: 224; 1994: 211; 1971: 91) oseb. Statistični podatki kažejo, da je ime Črtomir prišlo bolj v rabo šele po drugi svetovni vojni. Pogostejša in v zadnjem desetletju zaradi kratkosti tudi modna je bila različica Črt (2012: 350, 313. mesto; 2008: 314; 1994: 149; 1980: 28), zelo redka oblika Črto. Prav tako zelo redka je bila ženska oblika Črtomira.

God:
15. november

Ime Črtomir je samo slovensko in je zloženo iz občnih besed črt in mir. Slovensko črt je starinsko v pomenu ‘sovraštvo, mržnja’. Izpeljanka iz besede črt je glagol črtiti ‘sovražiti, mrziti’, tudi črteti v enakem pomenu. Poimenovanje črt je tudi mitološki izraz za zli duh. V pomenu ‘hudič’ mu ustrezajo rusko čert, poljsko czart, češko čert, staročeško črt. Pri drugih slovanskih narodih ime Črtomir ni v rabi.

Najbolj znan Črtomir je glavni lik Prešernove pesnitve Krst pri Savici, kjer je tudi prvič zapisan. V zvezi z njim so nastali izrazi črtomirski (npr. črtomirsko dejanje), črtomirstvo ‘lastnosti, usoda, kakršno je imel Prešernov Črtomir’ in črtomiriti (npr. …nismo ga, tj. A. Aškerca, čuli črtomiriti).

V koledarju je Črtomir uvrščen k imenu Malomij (britanski menih, 15. novembra).

Bogomir je med moškimi imeni v Sloveniji na 158. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 s tem imenom poimenovanih 1.108ꜜ (2012: 1.224 – 155. mesto; 1994 : 1761; 1971: 2048). Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Bogomir začelo zelo zmanjševati po letu 1971. Precej manj pogosta je bila različica Bogo (2016: 40ꜜ; 2012: 42). Možni različici sta tvorjenki na ‑ko in ‑o Mirko (2016: 4.135ꜜ – 66. mesto; 2012: 4.421 – 50. mesto) in Miro (2016: 719ꜜ; 2012: 745 – 198. mesto). Ženska oblika imena Bogomir je Bogomira (2016: 193ꜜ; 2012: 204) z različicami Bogica (2016: 5), Mira (2016: 2.716ꜜ – 104. mesto; 2012: 2.800 – 99. mesto) in Mirka (2016: 136ꜜ; 2012: 144).

God:
8. november

Bogomir je slovansko teoforično ime, zloženo iz sestavin bog in mir. Osebe s tem imenom naj bi torej po nekdanjih željah in predstavah staršev živele v božjem miru. Ime je izpričano na slovenskem ozemlju že v 9.‑10. stoletju, tj. po 3. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev Bochmir (Bogomir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju. Znana imena s sestavino bog so še Bogdan, Bogoljub, Bogomil, Bogoslav. Imeni Mirko in Miro sta lahko tudi tvorjenki na ‑ko in ‑o, nastali po krajšanju iz imena Miroslav, tj. Mir- + ‑ko in ‑o, imeni Mira skrajšana oblika, Mirka pa tvorjenka na ‑ka iz imena Miroslava. Imenu Bogomir po sestavi in pomenu ustreza nemško ime Gotfrid.

V koledarju sta 13. junija Bogomir (Gotfrid), nemški škof (u. 1127), 8. novembra Bogomir, francoski škof (u. 1115).

Med pogostejšimi ženskimi imeni je ime Justina na 142. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 1741 (1994: 2964; 1971: 4174) oseb. Podrobnejši podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za ime Justina po letu 1970 začelo zelo upadati. Različice imena Justina so: Justa (2011: 31), Justi (45), Justika (9). Moška oblika imena Justina je Justin (2011: 124; 1994: 191; 1971: 297) z različicami Just (2011: 26), Justi, Justo, Jušt.

God:

• 7. oktober

na sv. Justo:

• 14. maj
• 19. julij

ali na god sv. Justina:

• 1. januar
• 1. junij
• 30. julij
• 4. avgust

Ime Justina je ženska oblika imena Justin. To izhaja iz latinskega imena Justinus, ki je izpeljanka s prvotno manjšalnim pomenom iz latinskega imena Justus, slovensko Just, ženska oblika Justa. Latinsko ime Justus se povezuje z latinskim pridevnikom justus ‘pravičen, pošten; zakonit, utemeljen, tehten, pristojen; pravilen, pravi, reden’. Z imenom Justicija je bila poimenovana starorimska boginja pravičnosti. Iz latinskega justitia je sprejeto tudi slovensko justíca v pomenu ‘sodstvo, pravosodje’.

Iz latinskega imena Justinus je izpeljano še ime Justinianus, slovensko Justinijan. Iz imen Just in Justin so nastali priimki Just, Justin, Justina, Justinek, Justnik, Jušt, Juštin.

V koledarju je 7. oktobra Justina Padovanska, mučenka (u. 304), godujejo pa tudi na god sv. Juste: v koledarju Justa in Heredina, sv., 3./4. st., mučenki na Sardiniji (14. maj) in Justa in Rufina, sv., † ok. 287, devici in mučenki v Sevilli v Španiji (19. julij)

Imetnice imena Justina ali njenih različic pa lahko godujejo tudi takrat kot moški Justini (glej tam)

Ime Emanuel je med moškimi imeni v Sloveniji na 428. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 209 (2008: 193; 1994: 123; 1971: 51) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za ime Emanuel po letu 1971 počasi naraščalo. Podobno velja za skrajšano obliko Manuel (2011: 240; 2008: 220; 1994: 130; 1980: 47). Ženski obliki imena Emanuel sta Emanuela (2011: 137; 1994: 109; 1971: 18) in Manuela (656) z možnimi različicami Mana (2011: 15), Manca (2444, 109. mesto), Manica (334, 330. mesto), Manja (884, 203. mesto).

God:
1. oktober

Emanuel je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega in grškega Emmanuē´l iz hebrejskega imena Immānu’él z nekdanjim pomenom ‘z nami Bog’. Sestavina -el v tem imenu pomeni ‘bog’ in jo imajo tudi nekatera druga znana svetopisemska imena, kot Danijel, Elija, Elizabeta, Gabrijel, Mihael, Samuel. Ime Emanuel torej simbolično pomeni rojstvo obljubljenega otroka in je poroštvo, da Bog svojemu ljudstvu stoji ob strani. V koledarju je 1. oktobra Emanuel, italijanski škof (u. 1298).

Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Darinka na 59. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 z imenom Darinka poimenovanih 4623 (1994: 5060; 1971: 4821) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Darinka po letu 1980 začelo zmanjševati. Možne različice imena Darinka so: Božidara (2011: 179), Dara (51), Darina (21), Darija (652), Darja (6217), Darka (213). Moške oblike so: Darinko (2011: 43), Božidar (1758), Darko (6213), Darij (126), Darijan (121), Darjan (386).

God:

• 25. oktober

Ime Darinka je tvorjenka na ‑ka iz imena Darina. To ime je s priponskim obrazilom ‑ina izpeljano iz imenske podstave Dar‑, ki je lahko nastala po krajšanju imen Darij, Darija, Darja ali Božidar, Božidara. Imeni Darina in Darinka je možno razlagati tudi naravnost iz občne besede dár ‘darilo’. Iz imenske podstave Dar-, ‑dar so s priponskimi obrazili ‑ja, ‑ka, ‑ko tvorjena imena Darja, Darka, Darko. Ime Darja razlagajo tudi kot rusko skrajšano obliko imena Dorofeja, slovensko Doroteja. Ime Darij izhaja iz latinskega imena Darius, to pa prek grškega Daréios iz staroperzijskega Dárayavahuš v pomenu ‘držeč bogastvo’, tj. ‘posestnik, mogočnež’. Iz grške oblike izhaja različica Darej. Ime Božidar je slovansko in je zloženka iz občnih besed božji in dar. Pomensko blizu mu je ime Bogdan, oba pa temeljita na predstavi, da je poimenovani otrok božji dar oziroma dan od Boga. Pomensko ustrezni svetniški imeni sta Teodor in Matej, ki sta grškega in hebrejskega izvora.

Glede na možen izvor se ime Darinka z različicami lahko koledarsko uvršča k imenoma Darija (25. oktobra) in Teodora (1., 28. aprila).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Edita na 224. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 s tem imenom poimenovanih 742 (1994: 719, 1971: 448) oseb. Podrobnejši podatki po obdobjih kažejo, da je bilo zanimanje za ime Edita največje v obdobju 1960–1990, v zadnjih dveh desetletjih pa to precej upada. Različice imena Edita so: Eda (2011: 175), Edica (17), Edit (29), Edith (21), Dita (23), Ditka (25).

God:

• 16. september
• 9. avgust

Ime Edita z različicami izhaja iz angleškega imena Edith, to pa iz staroangleškega Eadgyth, ki je zloženo iz staroangleških besed ēad ‘posest’ in gūth ‘boj’. Latinizirana oblika tega imena je Editha, francosko Edith, nemško Edith, Edithe, nordijsko skrajšano Ditte. Staroangleško gūth ustreza staronordijskemu gunnar, gudr ‘boj’, ki tvori npr. imeni Gunnar in Gudrun. Sestavina ēad je še prva sestavina angleških imen Edgar, Edmund, Edvard, Edvin in ustreza anglosaškemu ōd in starovisokonemškemu ōt, ki ju najdemo v imenih Odon, Otfrid, Otokar, Otto, Otilija in v imenu germanskega božanstva Odin.

V koledarju je 16. septembra Edita, hči anglosaškega kralja Edgarja, ki je kot 23-letna redovnica umrla v samostanu Wilton leta 984.

Znana nosilka imena Edita je bila Edith Piaf (1915–1963), francoska pevka šansonov, imenovana pariški slavček (tudi vrabček).

Med moškimi imeni je ime Emerik na 802. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 57 (1994: 85, 1971: 118) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Emerik po letu 1971 zelo zmanjšalo. Prav tako redka je bila različica Imre (2011: 36), zelo redka pa je tudi ženska oblika Emerika.

God:

• 2. september
• 1. avgust

Ime Emerik izhaja iz nemškega imena Emmerich, ki je različica imen Amalrich, Almarich. Prva sestavina teh zloženih imen Amal se verjetno nanaša na ime vzhodnogotske kraljevske rodovine Amali z domnevnim pomenom ‘priden, delaven’, druga sestavina pa je iz starovisokonemškega richi ‘mogočen; knez’. Glede na prvo sestavino Amal so imenu Amalrich sorodna nemška ženska imena Amalberga, Amalburga, Amalgund in Amalia.

Emerik je pri Francozih Émeric, Émery, pri Angležih Em(m)ry, pri Italijanih Em(m)erico, Amerigo, pri Čehih Emerich, skrajšano Emra, ter Imrich, Emerek, Emerišek, Ríšek, pri Slovakih Imrich, pri Poljakih Emeryk, pri Madžarih Imre.

V koledarju sta 2. septembra Emerik, sin madžarskega kralja sv. Štefana in njegove žene sv. Gizele, ki je umrl leta 1031, in 1. avgusta Emerik De Quart, italijanski škof (u. 1313).

Svetovno znan Emerik je Amerigo Vespucci (1451–1512), italijanski pomorščak, ki je v letih 1497–1504 na raziskovalnih plovbah ob obali Južne Amerike prvi opisal odkritje dežele Amerike, ki se imenuje po njem. Po odkritelju Amerike Krištofu Kolumbu pa se imenuje država Kolumbija.

Ljuba je med ženskimi imeni v Sloveniji na 277. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 474 (1994: 533, 1971: 656) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Ljuba začelo zmanjševati po letu 1970. Med različicami imena Ljuba je precej bolj pogosta Ljubica (2011: 1819), manj različice Ljubinica (10), Ljubinka (165), Ljubislava (40), Ljubka (11), Ljubomira (111), Ljuboslava (29). Moška oblika imena Ljuba je Ljubo (2011: 545) z različicama Ljubomir (598), Ljuboslav (15).

God:

• 11. marec
• 1. april
• 10. julij
• 4. avgust
• 13. september
• 28. september

Ljuba je ime slovanskega izvora. Nastalo je iz pridevnika ljúba, lahko pa je tudi skrajšana oblika iz slovanskih zloženih imen, ki imajo sestavino ljub. Taka imena so: Ljubomir, Ljubomira, Ljuboslav, Ljuboslava, Slavoljub, Ljubivoj, Ljubislav. Sestavina Ljubi- v imenih Ljubislav, Ljubislava, Ljubivoj izhaja iz glagola ljubiti. Ime Ljuba najdemo na slovenskem ozemlju že v 9. stoletju. 2. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev je omenjena Ljuba, ime neke nesvobodne osebe, ki je živela na Lurnskem polju okrog leta 975. Tri osebe z imeno Ljuba omenja Otto Kronsteiner (Die alpenslawischen Personennamen, str. 47 d.), ki ime Ljuba izpeljuje iz pridevnika ljub in ga po tvorbi primerja z imeno Lepa, ki je pri nas tudi izpričano v 9 stoletju. Pomensko blizu je še ime Krasna.

V koledarju je ime Ljuba uvrščena k nemški svetnici Liobi iz 8. stoletja, sorodnici apostola Nemčije sv. Bonifacija (28. septembra) ali k sv. Amaliji (10. julija) ali k Agapi (11. marca in 1. aprila).

Ime Zoja je med ženskimi imeni v Sloveniji na 184. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo z imenom Zoja poimenovanih 996 (1971: 16; 1994: 33; 2007: 525) oseb. Podrobnejši statistični podatki kažejo, da je bila večina od teh (tj. 928) rojena v zadnjem desetletju. Zelo redke so bile različice Zoe, Zoey, Zoi, Zoia, Zoje, Zojka, konec leta 2007 pa je bilo npr. tudi 34 dvojnih imen z imenom Zoja na prvem mestu, npr. Zoja Ana, Zoja Eva, Zoja Klara, Zoja Liza, Zoja Maša, Zoja Tia, Zoja Ula, Zoja Žana.

God:

• 2. maj

Ime Zoja izhaja iz grškega imena Zōē´ in ga razlagajo iz grškega zōē´ v pomenu ‘življenje’. Je torej pomensko sorodno slovanskemu imenu Živa, izvorno latinskima imenoma Bibijana, Vivijana, hebrejskemu Eva, a tudi muslimanskima Ajša in Amra. Taka imena so starši verjetno dajali otrokom, ki so se rodili po pogostih smrtih predhodnih otrok, in to v želji, da bi jih obvarovali pred prezgodnjo smrtjo. Grško zōē´ je tudi v sprejeti besedi zoologija in drugih zloženkah in izpeljankah, npr. zoografija, zoolog, zoološki, zoospora. Ime Zoja je verjetno prišlo k nam z ruskim posredovanjem. V Rusijo je prišlo s krščanstvom iz Bizanca, vendar se ni nikoli bolj uveljavilo.

V koledarju je 2. maja Zoja, maloazijska mučenka, mati sv. Cirijaka (u. v 3. stol.). Takrat razen Zoj lahko godujejo tudi Žive.