Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Vasilij na 567. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo z imenom Vasilij poimenovanih 127ꜜoseb (1971: 128; 1994: 132; 2010: 125). Različice imena Vasilij so: Bazilij (2016: 4), Vasilije (55), Vase (21), Vasil (29), Vasilj (8), Vasilko, Vasja (1971: 159; 1994: 479; 2012: 595, 225. mesto, 2016: 641), Vasjan (2016: 12), Vasko (39), Vaso (64ꜜ). Ženske oblike: Vasilija (54ꜛ), Vasa (7), Vasilisa, Vasiljka (17), Vasilka (12), Vasja (20), Vaska (23ꜛ).

God:

• 2. januar
• 27. februar
• 22. marec
• 12. april
• 30. maj
• 20. november

Vasilija (in različice) ima god:

• 6. januar
• 3. september

Ime Vasilij z različicami smo s posredovanjem drugih južnoslovanskih narodov dobili od Rusov, izhaja pa tako kot ime Bazilij, latinsko Basilius, iz grškega imena Basíleios. To je nastalo iz grškega basíleios ‘kraljev, kraljevski’. Začetni V- je nastal iz starogrškega B- po grški srednjeveški izgovarjavi. Ime Vasja je ruska moška ljubkovalna oblika na -ja, ki se pri nas poredkoma uporablja tudi kot žensko ime. Ruska ženska oblika je Vasilisa, ki izhaja iz grškega imena Basílissa, skrajšana oblika pa je Vasьka. Ta oblika se je v ruskem jeziku posplošila v izraz vasьka v pomenih ‘deček; kurir; sluga; maček’. Slednji nastopa v basni Krilova Maček in kuhar, po kateri je po basni Krilova Maček in kuhar nastala krilatica Vasьka slušaet da est (tj. ‘a maček posluša in jé – kokoš – naprej’).

Po svojih ustanoviteljih so pogosto poimenovana mesta. Tako tudi mesto na reki Suri Vasil’sursk v Rusiji, ki ga je leta 1523 ustanovil Vasilij III. z imenom Vasil’gorod na Sure. Ime Vasilij je tudi v bolgarskem frazemu kihnal na sveti Vasil v pomenu ‘srečen’.

V koledarju so:

• Bazilij Veliki, sv., † 379, cerkveni učitelj (1. januar, god 2. januar) – Bazilij Veliki in Gregor Nacianški
• Bazilij in Prokopij, sv., † 741, bojevnika za češčenje svetih podob v Carigradu (27. februar)
• Bazilij, sv., † 362, duhovnik in mučenec v Anciri (Ankari) (22. marec)
• Bazilij, sv., 9. st., škof v Pariu v Helespontu (12. april)
• Bazilij in Emelija, sv., † ok. 349 in ok. 370, starša štirih svetnikov (30. maj)
• Bazilij, sv., 3. st., škof in mučenec v Epifaniji (20. november)
  
  
• Bazilisa, sv., 4. st., mučenka v Tebaidi v Afriki (6. januar) – Julijan in Bazilisa
• Bazilisa, sv., 4. st., mučenka v Nikomediji (3. september)

s podobnim imenom tudi:

• Bazilej, sv., † ok. 322, škof in mučenec v Pontu (26. april)
• Bazilej, sv., prva st., mučenec v Rimu (25. december) — Jovin in Bazilej
• Bazilid, sv., prva st., mučenec v Rimu (12. junij)
• Bazilid, sv., † ok. 202, mučenec v Aleksandriji (30. junij)
• Bazila, sv., 3-/4. st., iz Sirmija (Sremska Mitrovica) v Panoniji (29. avgust)

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Uršula na 254. mestu (2007: 518; 1994: 689; 1971: 1046). Pogostejši sta različici Urška (7311, 30. mesto) in Urša (1543, 144. mesto), manj pogoste pa različice Ula (409), Ulla (18), Uršika (7), Ursula (36), Ute (5). Narečne oblike so Oršika, Oršola, Uršej, Vorša.

God:

• 21. oktober

Ime Uršula izhaja iz latinskega imena Ursula.To razlagajo kot manjšalnico iz latinskega ursa ‘medvedka’. Iz besede ursus ‘medved’ izpeljujejo latinski moški imeni Ursus, Ursinus.

Uršula je tudi ime svetnice, device in mučenke (v koledarju 21. oktobra). O njeni smrti govori napis iz 4. stoletja v cerkvi v Kölnu, ki je zgrajena v čast sv. Uršuli. Po napisu je umrla skupaj z 11 deviškimi mučenkami, po legendi pa z 11000 mučenkami, ki so jo spremljale. Na to legendo se verjetno nanaša nemški frazem jemand ist in die elf tausend Jungfrauen verliebt v pomenu ‘zaljubljen je v
vsako dekle’. Sv. Uršula je zavetnica ženskih vzgojnih zavodov. Leta 1535 je sv. Angela Merici v Brescii v Italiji ustanovila ženski red uršulink za strežbo bolnikom in pouk deklic.V Sloveniji je 12 cerkva sv. Uršule. Po eni od njih se je imenovalo naselje Sv. Uršula v Šedini pri Celju, dalje Uršlja gora, pred drugo svetovno vojno Urška gora v Karavankah. Ime Urška je tudi v ljudski pesmi, Uršula pa v
pregovorih.

Ime Gal je med moškimi imeni v Sloveniji na 127. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Gal poimenovanih 1665 (1985: 61;1994: 116; 2008: 1199) moških oseb. Ženska oblika: Gala (1994: 9; 2012: 63, 801. mesto). Primerjalni podatki za ime Gal kažejo, da je večina (tj. kar 1348) njegovih zdajšnjih nosilcev iz obdobja 2001–2011, v minimalni frekvenci pa statistika to ime zaznava šele po letu 1950.

God:

• 14. maj
• 16. oktober

Ime Gal izhaja iz latinskega imena Gallus z nekdanjim pomenom ‘Galec’. Galci, kar je drugo ime za Kelte, so nekdaj prebivali v Galiji, tj. na ozemlju, ki ga danes zavzema Francija. Ime ljudstva Galli, tj. Galci, se povezuje s kimbrijskim gallu ‘moč, zmožnost, oblast, vpliv; biti zmožen’, kornvelško gallos ‘sila, moč, oblast’, bretonsko gal ‘sila, moč, oblast’. Glede na to bi ženska oblika Gala prvotno pomenila ‘Galka’. Gallus je bil tudi starorimski priimek (cognomen), ki so ga imeli številni slavni ljudje že v predkrščanski dobi. V češčini imenu Gal ustreza Havel, ki je tudi priimek, v poljščini ime in priimek Gaweł; v nemščini Gallus z različicami Galle, Galli, Gall; v francoščini Gaël. Iz imena Gal je v priimkovnem procesu nastal po obliki enak priimek Gal ter izpeljani priimki Gale, Galič, Galičič, Galovec, Galovic, Galovič, Galli, Gales, Galeš, Galez, Galjuš, Gol, Gole, Golc, Golec, Golej, Golič, Goličič, Goleš, Golež, Govc, Govše, Govšič, Golja, Golje, Govže. Italijanski priimek Galli po C. Tagliaviniju dopušča povezavo z občno besedo gallo, latinsko gallus ‘petelin’. To velja tudi za Jacobusa Gallusa-Carniolusa, slovenskega skladatelja in dirigenta v praški cerkvi sv. Jana, katerega pravo ime je bilo Jakob Petelin in ki je pisal maše, motete (Opus musicum), madrigale (Harmoniae morales, Moralia).

V koledarju je 16. oktobra Gal, irski misijonar, verski sel ob Bodenskem jezeru, od leta 612 prebivalec ob Steinachu, kjer so pozneje zgradili benediktinski samostan Sankt Gallen. 14. maja pa goduje Gal, škof v Clermontu v Franciji († 551).

Iz slovenske književnosti za otroke je znan Gal, junak zgodbe Gal v galeriji, ki jo je napisala Svetlana Makarovič.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Sergej na 188. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Sergej poimenovanih 815 (1971: 308; 1994: 593; 2008: 756). Različici: Sergij (1971: 66; 1994: 162; 2012: 136), Sergio (2012: 79). Ženski obliki: Sergeja (1971: 73; 1994: 309; 2012: 408), Sergija (2012: 9).

God:

• 31. januar
• 13. maj
• 8. september
• 25. september
• 8. oktober

Ime Sergej z različico Sergij izhaja iz latinskega imena Sergius. To je bilo starorimsko rodovno ime z nejasnim pomenom, ki so ga Rimljani verjetno dobili od sosednjih Etruščanov. Prek grškega Sérgios je ime prišlo v Rusijo, kjer je postalo popularno po zaslugi svetnika Sergija Radoneškega, puščavnika in opata samostana Sv. Trojice, ki je umrl 25. septembra 1392 (v koledarju 25. septembra). Ime Sergio je italijanska oblika imena Sergius, ki se pri nas uporablja zlasti na Primorskem in večinoma pri pripadnikih italijanske narodnosti. Ime Sergij je pri Nemcih Sergius, pri Francozih Serge, pri Hrvatih Srđ, pri Rusih poleg imena Sergej še oblika Serëža [serjóža). Slednji je v izrazu Serëža-proimi-uho v pomenih ‘slepar; prebrisanec’. Ime Sergij je po P. Merkuju (Svetniki v slovenskem imenoslovju, 118) na Tržaškem znano predvsem zaradi legendarnega Sergeja Tržaškega in se pojavlja v tržaških kodeksih od leta 1308, zanesljivi slovenski nosilci pa že od leta 1355. Po srednjem veku je ime Sergij pri nas in na Zahodu šlo v pozabo in smo ime Sergej v novejšem času sprejeli skupaj z nekaterimi drugimi ruskimi imeni, kot so npr. Olga, Nataša, Boris.

V koledarju je razen že omenjenega ruskega še: 31. januarja (nekdaj 24. feb.) Sergij Palestinski, mučenec († leta 304); 13. maja Sergij iz Carigrada († ok. 820), preganjan zaradi svetih podob; 8. septembra Sergij I, papež († leta 701); 7. oktobra Sergij Cezarejski, sirski mučenec (u. leta 304); 8. oktobra pa Sergij Tržaški, mučenec iz 3. ali 4. stoletja.

Ime Rafael je med moškimi imeni v Sloveniji na 195. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo z imenom Rafael poimenovanih 779 (2008: 800; 1994: 1102; 1971: 1306). Manj pogosta je bila različica: Rafko (2010: 153; 1994: 156; 1971: 256). Ženska oblika imena Rafael je Rafaela (2010: 197; 2008: 204; 1994: 273; 1971: 309), različica Rafka pa se uporablja večinoma kot klicna oblika.

God:

• 29. september
• 19. november

Rafael je svetopisemsko ime, ki je prišlo k nam prek latinskega Raphael in grškega Rhafaē´l iz hebrejskega Rafaél z nekdanjim pomenom ‘Bog je ozdravil’ ali ‘Bog zdravi’. Sestavina -el v imenu Rafael pomeni ‘Bog’.

Po stari zavezi je Rafael eden od nadangelov, o katerem poroča svetopisemska Tobijeva knjiga. Velja za zavetnika lekarnarjev, rudarjev, krovcev, bolnikov, romarjev, popotnikov, mornarjev ter proti boleznim oči in kugi. Po novem je Rafael v koledarju skupaj z nadangeloma Mihaelom in Gabrijelom 29. septembra (prej je bil sam 24. oktobra). Takrat lahko godujejo tudi osebe z imenom Rafaela. Rafaeli in Rafaele pa lahko godujejo še 19. novembra, ko je v koledarju Rafael Jozef Kalinowski, poljski redovnik.

Med najpogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji je ime Mihael na 70. mestu. Konec leta 2008 sta bili s tem imenom pomenovani 3702 (1971: 4242; 1994: 4404) osebi. Različice imena Mihael so: Miha (2008: 8506; 1994: 6072; 1971: 2528), Mihec (2008: 77), Miša (10), Mišel (142). Ženske oblike: Mihaela (2008: 2403; 1994: 2635; 1971: 1877), Mihela (2008: 197), Mihelca (108), Miša (229), Mišela (24).

God:

• 9. februar
• 10. april
• 14. maj
• 23. maj
• 29. september
• 30. september
• 1. oktober
• 11. oktober

Ime Mihael izhaja prek latinskega in grškega Michael iz hebrejskega imena Mihaél z nekdanjim pomenom ‘kdor je kakor bog’ (natančneje Mi-ha-el ‘kdo kot bog’). Imena s končno sestavino ‑el ‘bog’ so še Emanuel, Ezekijel, Gabrijel, Rafael, Samuel. Po letu 1971 je ob rahlem upadanju daljše oblike Mihael postopoma prihajala v modo krajša oblika Miha, ki je do leta 2008 statistično močno prehitela izhodiščno obliko.

Iz imena Mihael in njegovih različic so nastali priimki Mihalič, Mihel, Mihelač, Mihelak, Mihelčič, Mihelič, Mihelin, Mihevc, Miško.

Svetopisemski Mihael je eden od treh glavnih angelov, ki so znani po imenu, zmagovalec nad satanom, spremljevalec duš umrlih na oni svet in po ljudski veri tehtalec duš. Skupaj z nadangeloma Gabrijelom in Rafaelom je v koledarju 29. septembra. Sv. Mihael velja za zavetnika katoliške cerkve, nemškega naroda, ubogih duš, lekarnarjev, preizkuševalcev mer in trgovcev (zaradi tehtnice), pekov, radijcev, vitezov, vojakov in umirajočih, pa tudi za zaščitnika proti blisku in neurju, za dobro smrt itd.

Ime Miha je v ljudskih posmehuljah, ki se začenjajo: Miha Mehav / Konje kovav… Miha / gleda s petriha… Miha / Kašo piha itd.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Matej na 13. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 s tem imenom poimenovanih 11484 (leta 1971: 900; 1980: 4080; 1994: 9797) oseb. Podatki kažejo, da je bilo ime Matej kar tri desetletja zelo v modi in da je zanimanje zanj nekoliko upadlo šele v zadnjem desetletju. Statistično opazna so tudi izvorno sorodna imena, kot so Matevž (2006: 2466, 91. mesto), Matija (3611, 68. mesto), Matjaž (9722, 20. mesto). Zelo pogosta je tudi ženska oblika Mateja (10524, 8. mesto), precej manj pa njene različice Matea (32), Matejka (803, 206. mesto), Tea (1392, 149. mesto), Teja (2192, 118. mesto), Tejka (16).

God:

• 21. september
• 24. november

Ime Matej izhaja iz latinskega imena Mathaeus, to pa tako kot Mathias prek grških imenskih oblik Mattháios in Matthías iz hebrejskega imena Mattitjáhu. To je zloženo iz hebrejskih besed matt ‘dan, dar’ in jah ‘bog’. Njegov prvotni pomen je bil ‘dan od boga’ ali ‘božji dar’. Glede na to je ime Matej po sestavi in pomenu sorodno z imeni Doroteja, Teodor, Bogdan, Božidar. Po obliki je slovensko Matej glede na latinsko ime Mathaeus krajša oblika, Matevž pa daljša, podobno kot Matija in Matjaž iz latinskega Mathias. Ženska oblika Matejka je tvorjenka na ‑ka iz imena Mateja, skrajšane oblike Tea, Teja in Tejka pa lahko izhajajo tudi iz imen Doroteja in Teodora.

Iz imena Matej in njegovih različic so nastali priimki Mate, Matek, Matelič, Matevžič, Matič, Matjašič, Matej, Matejčič itd.

Kot svetopisemska oseba je bil Matej ali Matevž mitninar v Kafarnaumu. Po Jezusovem pozivu je postal apostol. Po njem je poimenovan Matejev evangelij. Njegov simbol je angel, medtem ko imajo evangelisti Marko, Luka in Janez za simbole leva, vola in orla. Matej velja za zavetnika finančnih, carinskih in davčnih uradnikov, menjalcev, knjigovodij (v koledarju 21. septembra). V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Matevža in ena sv. Mateja.

Matevž je v dveh ljudskih vremenskih pregovorih: Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen. Kakor je vreme na Jožefovo, bo do sv. Matevža in kakor je na sv. Matevža, bo na sv. Jožefa.

Med več kot 40.000 imeni v Sloveniji je ime Evstahij na 1381. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 s tem imenom poimenovanih 20 (1971: 45; 1994: 30) oseb. Pogostejša je bila možna skrajšana oblika Staš (1971: 12; 1994: 101; 2008: 310), manj pogosti pa obliki Stašo (17) in Staško (13). Zelo redka je ženska oblika Evstahija, pogostejša od vseh oblik pa možna skrajšana oblika Staša (2008: 560; 1994: 394), redka pa tvorjenka Staška (11).

God:

• 21. februar
• 24. april
• 28. julij
• 20. september
• 25. oktober
• 20. november

Ime Evstahij izhaja iz latinskega imena Eustachius z različico Eustatius, to pa iz grškega Eustáhios, ki je zloženo iz besed éu ‘dobro, prav, srečno, lepo’ in stáhys ‘klas, sad, zarod, otrok’. Sestavino éu- imajo tudi imena Evfemija, Evlalija, Evzebij itd. Imeni Stašo in Staško sta lahko tudi skrajšani obliki iz imena Stanislav. Enako velja za ženski obliki Staša in Staška, ki sta lahko nastali po krajšanju iz imena Stanislava. Ta možnost je zelo verjetna tudi zato, ker sta imeni Stanislav in Stanislava veliko pogostejši kot Evstahij in Evstahija.

V koledarju je 20. septembra Evstahij, patriarh v Antiohiji, nasprotnik arianizma († 107). Skupaj s sv. Hubertom velja za zavetnika lovcev in gozdarjev. Upodabljajo ga z belim jelenom.

Po italijanskem anatomu Batolomeju Eustachu sta poimenovani Evstahijeva ušesna troblja, Evstahijeva cev (srednje uho je z Evstahijevo cevjo ali slušno trobljo povezano z nosno žrelno votlino).

Med najpogostejšimi ženskimi imeni je ime Barbara na 10. mestu. Leta 2018 je bilo s tem imenom poimenovanih 9.325 (1971: 3.730; 1994: 9.596; 2006: 9.564) oseb. Podatki kažejo, da je zanimanje za to ime začelo zelo naraščati po letu 1960 in je trajalo do leta 2000, ko je začelo precej upadati. Precej manj pogoste so številne različice, med katerimi se nekatere rabijo večinoma kot klicne oblike: Bara (52), Barba (6), Barbi (18), Barbika (29), Barbica (manj kot 5), Barica (166), Barbka (213), Barbra (14), Barka (manj kot 5), Varja (82).

God:

• 20. september
• 4. december

Ime Barbara izhaja iz latinskega in grškega imena Barbára. Razlagajo jo z grškim bárbaros in latinskim barbarus v pomenih ‘tuj, negrški; tujec, negrk; neomikan, neveden, , krut, divji’. Torej je bil njegov prvotni pomen ‘tujka, barbarka’. Iz grškega bárbaros in latinskega barbarus imamo v slovenščini izposojenke barbar, barbarka in barbarski. V ruskem jeziku imenu Barbara ustreza ime Varvara, ki je pri nas unikatno, njena skrajšana oblika pa je tvorjenka na ja Varja.

Iz imena Barbara in njenih različic so nastali priimki Barbarič (2006: 213), Barborič (105), Barbič (284), Barbo (144), Barbre (manj kot 5).

Barbara je ime svetnice iz Nikomedije v Mali Aziji, device in mučenke, ki je umrla okrog leta 306 (v koledarju 4. decembra). Je ena od 14 zavetnikov v sili in velja za zavetnico za srečno zadnjo uro, rudarjev, topničarjrev in v viharjih in nevihtah. V Sloveniji je 16 cerkva sv. Barbare. Po njih je nekaj naselij poimenovano Sv. Barbara.

God sv. Barbare ali Barbarinje, Barbarino je bil povezan z določenimi šegami in verovanji. Barbaro opeva tudi slovenska ljudska pesem.

KEBER, Janez, dr.. (Ime veliko pove). Ognjišče, 2007, leto 43, št. 12, str. 85.

ZAVETNICA
Sv. Barbara je zavetnica rudarjev, arhitektov, gradbenih delavcev, zidarjev, krovcev, tesarjev, kamnosekov, livarjev zvonov, zvonarjev, kovačev, klobučarjev, kuharjev, mesarjev; deklet, ujetnikov, trdnjav, … V veri v mogočno priprošnjo svetnice je naš narod z mnogimi drugimi evropskimi narodi uvrstil sveto Barbaro v skupino štirinajstih pomočnikov v sili. Priporoča se ji zlasti za srečno zadnjo uro. Ko se bliža huda ura, se kmet obrača k njej, naj odvrne neurje, strelo in ogenj od njegove domačije, … je priprošnjica v stiski.

 ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 2. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja – ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, str. 319.

Ljudmila je med ženskimi imeni na 44. mestu. Leta 2007 je bilo z imenom Ljudmila poimenovanih 5926 (1980: 9546; 1994: 7964) oseb. Dosti manj pogosta je bila različica Ludmila. Tako se je imenovalo 120 oseb (532. mesto). Le nekoliko pogostejša je bila skrajšana oblika Mila (143, 485. mesto), precej pogostejše pa možne tvorjenke na ‑ena, ‑ica in ‑ka: Milena (8287, 19. mesto), Milica (1390, 154. mesto), Milka (1581, 143. mesto). Obstajala je tudi moška oblika Ljudmil (manj kot 5; 1994: 5).

God:

• 16. september

Ime Ljudmila je po izvoru slovansko in je zloženka iz besed ljud ‘narod, ljudstvo’ in mila. Iz besede ljud sta v slovenščini izpeljanki ljudje in ljudstvo. Starocerkvenoslovansko in rusko ljudin pomeni ‘svoboden človek’. V slovanskih jezikih so še naslednja imena s sestavino ljud: Lida, Ljuda, Ljudin, Lidmibora, Ljudevit, Ljudemisl, Lidmila, Ludimir, Ludislav, Poljud itd. V slovenskem jeziku sta z morfemom ‑mil v drugem delu zloženih imen še imeni Dragomil, Dragomila, pri južnih Slovanih še Bratomil, Vojmil, pogosto pa češkem jeziku.

Ljudmila je ime svetnice, ki je umrla leta 921 kot mučenka (v koledarju 16. septembra). Bila je češka kneginja, vdova po Bořivoju, vneta kristjanka in dobrotnica ubogih. Velja za zavetnico Češke.