Giacomo Alberione

* 4. april 1884, Fossano, Rim, † 26 novembre 1971, Rim

don-Alberione1Rodil se je na današnji dan v kraju San Lorenzo di Fossano južno od Torina, v pokrajini, ki je dala več svetniških osebnosti, med njimi sv. Janeza Boska. Ko je hodil v prvi razred, je na vprašanje učiteljice, kaj bo postal, ko bo velik, brez pomišljanja odgovoril "Duhovnik bom!" Po končani osnovni šoli je res šel v semenišče v mestece Bra. Ko je prišel v leta zorenja, je zašel v moralno krizo, k čemu je precej pripo­moglo tudi slabo čtivo, zato bomo razumeli, zakaj se je kasneje tako trudil za širjenje dobrega tiska.

Za njegovo življenje in delo je bila "usodnega" pomena noč med 31. decembrom 1899 in 1. januarjem 1900, na prelomu dveh stoletij, ko je štiri ure klečal pred Najsvetejšim v stolnici v Albi. Med molitvijo se je pred Bogom slovesno in nepreklicno zavezal, da "bo storil kaj za Gospoda in za ljudi tega novega stoletja". Bož­ji previdnosti je prepustil, da mu ob svojem času pokaže, kakšno bo to njegovo delo. On se je dal popolnoma na razpolago Bogu.

don-Alberione2Po študiju filozofije in teologije je bil 29. junija 1907 po­svečen v duhovnika. Po novi maši je nekaj časa deloval na žup­niji, kjer se je ob rednem delu pripravljal na doktorat iz teolo­gije, ki ga je dosegel na teološki fakulteti v Genovi (1908). Škof iz Albe ga je imenoval za profesorja in spirituala v semeni­šču. Leta 1913 je postal urednik škofijskega tednika La Gazzetta d'Alba in tako so se pričele njegove izkušnje na časnikarskem pod­ročju, na katerem je ostal vse do konca življenja. V njem je ved­no bolj zorela misel, da mora priklicati v življenje ustanovo, ki se bo ukvarjala samo s tistim, čemur so tedaj '"dober tisk'. Kupil je skromen tiskarski stroj, zbral okoli sebe nekaj fantov-­pomočnikov, potem pa stopil k škofu ter mu dejal, da bo ustanovil Družbo sv. Pavla, katere poslanstvo bo "delati za ljudi sedanjega časa s sodobnimi sredstvi". Škof je njegov načrt odobril. To se je zgodilo 20. avgusta 1914, za pravi rojstni dan Družbe sv. Pavla velja 5. oktober 1921, ko so prvi člani položili redovne zaoblju­be, uradno pa jo je potrdil papež Pij XI. leta 1926. Manj kot le­to dni za moško vejo Družbe je ustanovil žensko vejo - Hčere sv. Pavla (pavlinke), ki so prodajale knjige in časopise in kmalu so imele po vseh večjih italijanskih mestih svoje knjigarne. Iz 'pav­linskega debla' je zraslo še šest novih vej: Pobožne učenke Bož­jega Učitelja, ki se posvečajo nenehni molitvi za tiste, ki dela­jo; Sestre Jezusa dobrega Pastirja (pomočnice v župniščih), Sest­re Kraljice apostolov (molivke za duhovne poklice), Institut Jezu­sa Duhovnika (za povezavo s škofijskimi duhovniki), Institut nad­angela Gabrijela (za mlajše može in fante), Institut Marijinega oznanjenja (za mlade žene in dekleta), Zveza pavlinskih sodelav­cev (za laične sodelavce).

Matična hiša Družbe sv. Pavla je v mestu Alba, ob kateri je mogočno svetišče, posvečeno apostolu Pavlu, Družbinemu zavetniku in vzorniku. V vseh cerkvah Družbe je na vidnem mestu napis: "Ne bojte se, jaz sem z vami. Od tukaj vas hočem razveseljevati." V luči tega gesla postane razumljiva čudežna rast tednika Famiglia cristiana, ki si ga je zamislil kot "list splošnega značaja", a v katoliškem duhu. Prva številka je izšla za božič leta 1931 na 12 straneh v nakladi 12.000 izvodov (danes ima 200 strani in pov­prečno naklado 1,5 milijona izvodov). Do začetka druge svetovne vojne je narasla do 100.000, po vojni je bilo treba začeti skoraj znova, a leta 1960 je naklada dosegla 1 milijon izvodov, deset let pozneje pa kar 2 milijona. Tiskarna je od vsega začetka v Albi, uredništvo pa je zdaj v Milanu.

don-Alberione3Don Giacomo Alberione se je kot predstojnik Družbe leta 1936 za stalno naselil v Rimu. Breme vodstva je leta 1969 preložil na ramena naslednikov, vendar je delo Družbe še naprej spremljal, zlasti z molitvijo. Bil je tako doma v nadnaravnem svetu, da je bil njegov prehod iz tega sveta v večnost 26. novembra 1971 povsem miren. Zaradi njegovih del in prizadevanja za dobro vseh, ga je papež Janez Pavel II. 27. aprila 2003 razglasil za bleženega..

Silvester Čuk

Zajemi vsak dan

Še bodo prihajali veliki petki. Toda na Kalvarijo se ne bomo vzpenjali sami. Z nami bo Kristus. Križani, toda od smrti vstali Kristus bo osvetljeval vse naše dni.

(Stanko Janežič)
Petek, 19. April 2019

Ognjišče na Facebooku

Na vrh