14. oktober


LETA 1066 NORMANI OSVOJIJO ANGLIJO

14 10 1066-Normani-osvojijo-AnglijoNormani ali Vikingi, germanska plemena, ki so živela na Danskem, Norveškem in Švedskem, so bili odlični pomorščaki. Njihov vojvoda Viljem II. Osvajalec je 14. oktobra 1066 v bitki pri Hastingsu premagal Saksonce in Normani so osvojili Anglijo.

 

LETA 1503 ROJEN NOSTRADAMUS

14 10 1503-NostradamusFRANCOSKI ZDRAVNIK IN ASTROLOG (u 1566)

Astrologija je lažna veda, razširjena zlasti v srednjem veku, ki je napovedovala človekovo usodo in prihodnost iz položaja zvezd (danes je spet zelo v modi). Med najbolj znamenite astrologe spada francoski zdravnik Michel de Notredame, imenovan Nostradamus.

 

LETA 1809 NAPOLEON USTANOVI ILIRSKE PROVINCE

14 10 1809-Ilirske-provinceNapoleon je po zmagi nad Avstrijo v bitki pri Wagramu leta 1809 ustanovil Ilirske province (francosko: Les Provinces Illyriennes). S schönbrunnskim mirom je bila Avstrija prisiljena prepustiti Franciji zahodni del Koroške, Kranjsko, Hrvaško in Vojno krajino jugozahodno od Save, Goriško,Trst in Istro. Napoleon je Province ustanovil iz strateških in gospodarskih razlogov, saj je tako Avstrijo odrezal od morja. Glavno mesto je bila Ljubljana, prvi guverner pa maršal Marmont. Z dekretom z dne 15. aprila 1811 je bila razglašena njihova nova upravna razdelitev na šest civilnih – Koroška in vzhodna Tirolska (z glavnim mestom Beljak), Kranjska (Ljubljana), Istra (Trst), civilna Hrvaška (Karlovac), Dalmacija (Zadar) Dubrovnik s Kotorjem – in eno vojaško provinco (Vojna krajina).

 

LETA 1873 JE IZŠLA PRVA ŠTEVILKA ČASNIKA SLOVENEC

14 10 1873-prva-izdaja-SlovencaS PODNASLOVOM POLITIČNI LIST ZA SLOVENSKI NAROD

Izhajal je v Ljubljani, najprej trikrat tedensko, od 11. julija 1883 kot dnevnik. V letih 1888–1896 je izdajal prilogo Domoljub, 1924–1932 pa prilogo Ilustrirani Slovenec. Bil je kritičen do domače politike, do liberalno usmerjenega časopisa Slovenski narod in njegovih privržencev. Prvi urednik je bil Karel Klun, kasneje pa še nekatere znane osebnosti: Jakob Alešovec, Andrej Kalan, Janez Ev. Krek, Franc Terseglav, Ivan Ahčin ... Slovenec se je zavzemal za popolno avtonomnost Cerkve v državnem okviru, velik poudarek pa je dajal predvsem blaginji kmečkega ljudstva. Vodilo Slovenca je bilo izraženo v geslu: »Vse za vero, dom, cesarja!«. Nove oblasti so ga leta 1945 bseveda ukinile, spet se je pojavil v letih 1991–1996.

 

LETA 1877 ROJEN KARLO CANKAR

14 10 1877-Karlo-CankarDUHOVNIK, BRAT PISATELJA IVANA CANKARJA (u 1953)

"Ti pojdeš v semenišče? - Jaz ne rečem nič, stori, kakor Ti je drago. Kakšne misli imam jaz o teh stvareh, Ti je znano; če misliš Ti drugače, Ti ne bom prigovarjal. Ako pa napraviš ta korak iz materijelnih ozirov - napravi ga! Jaz bi se rajši obesil. - No, naposled boš imel lepo življenje in če se skladajo s Tvojim namenom tudi Tvoji nazori, potem Te samo blagrujem." Tako je svojemu poldrugo leto mlajšemu bratu Karlu 24. novembra 1899 z Dunaja pisal Ivan Cankar, prvak slovenskih pisateljev, ko mu je ta sporočil, da se je po končani gimnaziji odločil za študij bogoslovja in za duhovniški poklic. Ko mu je Karlo sredi maja leta 1903 sporočil, da bo poleti (ob koncu tretjega letnika bogoslovja) posvečen v duhovnika, mu je brat Ivan odpisal: "Odkritosrčno ti čestitam, da si že tako blizu svojega cilja. Vseeno je, kaj jaz mislim o tem cilju; če si Ti resnično srečen, jaz nimam pravice in tudi vzroka ne, da bi Te obžaloval."

... ... več o njem: obletnica meseca, v: Ognjišče (2007) 10

 

1892 ROJEN LUKA KRAMOLC

14 10 1892-Luka-KramolcSKLADATELJ, PEDAGOG IN ZBIRALEC LJUDSKIH PESMI († 1974)

Iz glasbene koroške družine (oče in stric sta bila organista) se je po nasvetu Ksaverja Meška vpisal na orglarsko šolo v Celju in jo končal z odliko. Tako je lahko nadaljeval študij na akademiji na Dunaju in na povabilo Mateja Hubada delal na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani in poučeval na ljubljanskih srednjih šolah in na učiteljišču. Zbiral je koroške ljudske pesmi, ki jih je tudi izdajal v različnih zbirkah. Pomemben je Zbornik koroških pesmi, v kateri so objavljene ljudske pesmi iz Roža, Podjune in Mežiške doline. Izdajal je tudi učbenike in priročnike za poučevanje glasbe.

 

LETA 1942 USTRELJEN VINKO KOŠAK

14 10 1942-Vinko-KosakPESNIK, PUBLICIST (* 1903)

Pisal je socialno liriko, prozo, literarne ocene in kritike (tudi uveljavljene slovenske pisatelje: Bevka ...). Leta 2002 je dr. Emil Cesar uredil biografijo Neizsanjana pot, v kateri so zbrane pesmi, dnevniški zapiski in kratka proza Vinka Košaka.

misel:

Tako je zdaj pri nas: kdor je pošten in hodi ravno pot, / molčati mora, ali se umakniti v kot; / a šolobardam, puhloglavcem, denucijantom in hinavcem / pa venčajo glavé z uspehi, slave vencem.

 

LETA 1963 UMRL PAVEL FLERE

14 10 1963-Pavel-FlereUČITELJ, PEDAGOG IN NJEGOVE PRAVLJICE IZ BABIČINE SKRINJE (* 1883)

Pavel Flere je kot mlad učitelj poučeval po šolah na Štajerskem in bil okrajni šolski nadzornik na Ptuju. Po prvi svetovni vojni se je zavzemal za prenovo šolstva. Nekaj časa je bil referent za osnovno šolstvo na ministrstvu za prosveto v Beogradu. Pisal je pedagoške članke in ocene šolskih knjig. Otrokom, s katerimi se je kot učitelj družil, je podaril zbirko pravljic po ljudskih motivih v knjigi Babica pripoveduje (1913), ki je doživela več izdaj. Bil je tudi soavtor zelo uspešnih čitank (Za vse leto, Po domačih krajih, Lepa naša domovina). Njegova začetnica Moja prva knjiga (1929) je zelo pomembna za osnove branja in pisanja . Bil je tudi urednik Popotnika, pisal je v časopis Učiteljski tovariš, sodeloval je pri Zvončku in drugih mladinskih listih.

 

LETA 1986 UMRL BOJAN ŠTIH

14 10 1986-Bojan-StihKRITIK, ESEJIST IN PISATELJ (* 1923)

V Ljubljani je diplomiral iz zgodovine, najprej je delal pri Naših razgledih, kasneje je bil ravnatelj SNG Drame (1961-70) in uveljavil zahteven repertoar, s sodobnimi svetovnimi in slovenskimi deli. Veliko je provokativno pisal o kulturi, pomembne so tudi ocene in študije domačih in tujih knjižnih izdaj; pisal je tudi leposlovna dela: Knjiga ki noče biti requiem (1981); To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen (1983)

nekaj njegovih misli:

Poskušal sem živeti v mejah naravne in povprečne poštenosti. To pa se kaže v treh dokazih: prvič, nisem lovec ali športnik, drugič, nimam televizorja in nobene nagrade, in tretjič, Božidar Jakac me ni portretiral.

Srečen sem od tistega trenutka naprej, ko sem spoznal, da mi nihče ne more vzeti misli, čeprav pokonča moje življenje.

o njem:

Tisto, kar šteje in je nad vsemi našimi spoznanji, je duhovnikova beseda, ki ti jo je izgovoril ob pogrebu na Žalah: »Jaz sem vstajenje in življenje!« Odšel si, Bojan, Bog s tabo! V meni bo neizbrisna sled najinega prijateljstva. (Jože Zadravec)

... več o njem: obletnica meseca, v: Ognjišče (2016) 10

 

LETA 1990 UMRL LEONARD BERNSTEIN

14 10 1990-Leonard-BernsteinAMERIŠKI SKLADATELJ, DIRIGENT JUDOVSKEGA RODU (* 1918)

Rojen v judovski družini, leta 1943 je prvič nastopil kot dirigent, in postal slaven s svetovno premiero simfonije Turangalîla, Oliviera Messiaena (1949). Navduševala ga je liturgična glasba ter skladatelji Gustav Mahler, George Gershwin in Aaron Copland. Bil je izredno aktiven kot dirigent in skladatelj, najbolj znane so njegove glasbene predstave, tri simfonije in dve operi. Leta 1989 je dirigiral Simfonijo št. 9 Ludwiga van Beethovna kot del proslave ob padcu berlinskega zidu.

pripravlja: Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Cerkev je ustanovljena, da gradi nebeško kraljestvo že tukaj na zemlji, ne pa da si pridobiva zemeljsko oblast. Ker živi v času, mora preiskovati znamenja časov in jih razlagati v luči evangelija.

(sv. Pavel VI.)
Sobota, 23. November 2019
Na vrh