23. junij

LETA 1872 UMRL JOŽEF BLAZNIK

23 06 1872-Jozef-BlaznikPRVI SLOVENSKI TISKAR V LJUBLJANI IN ZALOŽNIK (* 1800)

Idrijčan Jožef Blaznik, prvi ljubljanski slovenski tiskar in založnik, je v 19. stoletju tiskal domala vse, kar je izšlo v slovenskem jeziku: Kmetijske in rokodelske novice ter vse knjige te družbe, pesniški zbornik Kranjska Čbelica, Prešernove Poezije, listine za ljubljansko škofijo, Wolfovo Sveto pismo in Cigaletov Nemško slovenski slovar.

 

LETA 1872 ROJEN SV. LUIGI ORIONE

23 06 1872-Luigi-OrioneITALIJANSKI DUHOVNIK († 1940)

"Don Luigi Orione vstaja pred našimi očmi kot čudovit in neverjeten izraz krščanske ljubezni. Nemogoče je v nekaj stavkih povzeti razburkano in včasih dramatično življenje moža, ki je samega sebe ponižno, a tudi posrečeno imenoval ,božji fakin'. Lahko pa rečemo, da je prav gotovo bil ena najodličnejših osebnosti tega stoletja zaradi svoje krščanske vere, ki jo je izpovedoval s svojo herojsko ljubeznijo. Bil je Kristusov duhovnik z vsem srcem in z veseljem. Prepotoval je Italijo in Latinsko Ameriko in posvetil svoje življenje tistim, ki najbolj trpijo zaradi nesreč, revščine, človeške hudobije," je dejal papež Janez Pavel II., ko je 26. oktobra 1980 razglasil za blaženega Don Orioneja. 16. maja 2004 ga je prištel med svetnike.

... več o njem preberite v rubriki  pričevanje 06_2004

... nekaj njegovih razmišljanj:

+ Poslanstvo duhovnika je reševati duše in hiteti za njimi, zlasti za tistimi, ki so se oddaljile od Boga. Do njih moramo čutiti posebno naklonjenost - ne nežnosti; ampak očetovske tolažbe in pomoči, da se vrnejo. Če je nujno, pustimo druge, ki niso tako potrebne pomoči. Jezus ni prišel za pravične, ampak za grešnike.

+ Nikoli ne smem pozabiti, da je služba, ki mi je bila zaupana, služba usmiljenja, in bratom grešnikom moram izkazovati nekaj tiste neutrudne ljubezni, ki si jo tolikokrat izkazal moji duši, o Bog.

+ Gospod mi je dal milost veliko trpeti na tej zemlji, ki so jo napojile tolike solze.

+ Mali, ubogi, slepi, stari, stiskani, sirote, bolni so moje sanje, božja pesem, ki že leta in leta zveni v moji duši, v moji glavi in me vsega prevzema. Zaradi njih je moje srce ranjeno.

+ Lepo vas prosim, drage sestre, ne govorite, da ste utrujene od dela, kajti beseda "utrujen zaradi preobilnega dela" v slovarju svetnikov ne obstaja... Življenje je kratko, potem bomo šli v nebesa in tam se bodo odpočile naše utrujene kosti.

+ Zakaj nimamo vedno moči, da bi prenavljali družbo? Zakaj nimamo vedno moči, da bi potegnili ljudi za seboj? Manjka nam vera, goreča vera. Premalo živimo iz Boga in preveč od sveta. Živimo jetično duhovno življenje.

+ Samo po ljubezni Jezusa Kristusa se bo rešil svet! Z ljubeznijo moramo napolniti jarke, ki ločujejo ljudi, polne sovraštva in sebičnosti.

+ Tudi zunanje oblike verskega življenja so potrebne in koristne, vendar se razblinijo v nič, če pobožnost ni goreča, če ni resničnega notranjega življenja, globoke vernosti, zares pravilno oblikovane vest, če ne uresničujemo Kristusa v sebi.

+ Samo Kristus in edino on je živi vir vere in ljubezni, ki lahko okrepi in prenovi posameznike in družbo. Samo Kristus more iz vseh narodov napraviti eno srce in eno dušo...

+ Skušajte vedno ljubiti Gospoda, hodite po poti, ki vam jo je začrtal Bog. Ne želite drugega, kakor živeti po božjih zapovedih v skladu z vašim poklicem.

 

LETA 1859 ROJEN ALOJZIJ KNAFELC

23 06 1859-Alojzij-KnafelcKARTOGRAF IN PLANINEC, AVTOR SLOVENSKE PLANINSKE MARKACIJE († 1937)

Bil je eden prvih delavcev za poslovenjenje planinstva na Slovenskem, zaslužen za markacijo potov SPD po slovenskem Koroškem in po triglavskem pogorju. Napisal je navodila za markiranje poti in izdelavo smerokazov. Knafelčeve markacije so bele pike, obdane z rdečim kolobarjem. Njihova velikost je med 8 in 10 centimetri, medtem ko je razmerje med rdečo in belo piko v prečnem prerezu 1:2. Uporabljajo se za večino slovenskih poti, razen za evropski pešpoti E6 in E7, nanje naletimo tudi na planinskih poteh po državah nekdanje Jugoslavije.

 

LETA 1911 ROJEN JARO DOLAR

23 06 1911-Jaro-DolarPESNIK, PISATELJ, ESEJIST, KRITIK, PREVAJALEC, NOVINAR, PROFESOR († 1999)

"Skozi moje roke je šlo tisoče starih knjig, v katerih se avtor obrača neposredno na "dobrohotnega bralca". Zato mi ne smeta zameriti, draga bralka, dragi bralec, da tudi jaz uporabim ta nekam starinski način. Ko zdaj pet pedi pred koncem skušam urediti to svoje življenje in, kot mi je oče citiral Platona, da se moraš posloviti od življenjske pojedine ne presit pa tudi ne lačen, se zavedam, da sem v spominu najbrž kako stvar omilil, morda celo olepšal, ko sem se pretikal in opotekal med navdušenjem in razočaranjem." S temi mislimi zaključuje svojo knjigo Spomini - V preddverju literature (Založba Obzorja, Maribor 1995) Jaro Dolar. Ob njegovem imenu je zapisano, da je bil slovenski pesnik, pisatelj, gledališčnik, esejist, kritik, prevajalec, novinar, urednik, bibliotekar in profesor. V slovensko kulturno zgodovino se je zapisal zlasti kot raziskovalec zgodovine knjige in njenega družbenega pomena, kar je strnil v svoji knjigi Spomin človeštva (Cankarjeva založba, Ljubljana 1982). Uredil je tudi nekatere stare slovenske samostanske knjižnice.

... več o njem v obletnici meseca 06_2011

 

LETA 1912 ROJEN IVAN CAMPLIN

23 06 1912-Ivan-CamplinDUHOVNIK, PESNIK IN PISATELJ, PRERODITELJ PORABJA († 2008)

Na Srebrnem bregu menda ni srebra, lahko pa najdemo zlato, zlato posebne, najboljše sorte. Na Srebrnem bregu lahko najdemo zlatega človeka. Pa ne samo enega. Človek iz najdragocenejšega zlata živi v stari hiši blizu kapele Srca Jezusovega in Srca Marijinega. Živi v hiši, kjer je komaj prostor za človeka, saj je vsepovsod veliko knjig: na policah, na postelji, na mizi, na sedežih, na tleh. V tej hiši živi mož, bolj majhne rasti, a živahen in čil, čeprav nosi že deveti križ. Največkrat ga lahko najdemo v stari obleki, pogosto v debelem zimskem plašču, s ponošeno kapo na glavi. V rokah pa drži knjigo ali rožni venec. Včasih pa tudi škarje ali kakšno drugo orodje, da ureja svoj mali vinograd in okolico hiše. Ni več nobenega dvoma: To je Ivan Camplin. – Tako je v uvodu knjige Ivana Camplina Mojih devetdeset let (Stopinje, Murska Sobota 2003) zapisal Lojze Kozar ml., njegov sosed s Srebrnega brega. Tega izrednega duhovnika, ki je dočakal skoraj 96 let, predstavljamo kot pričevalca zvestobe svojemu poklicu ob obletnici rojstva.

... več o njem v pričevanju 08_2012

 nekaj njegovih misli:

* Vsaka stvar bo zate velika, če jo boš kot veliko doživel.

* Žalost je smrt duše. Veselje je njeno življenje.

* Hudo je, če človek mora uživati lepoto ljubezni le iz knjig.

* Mnogi bi radi zvedeli za recept, kako doživeti devetdeset let. Naj jim odgovorim jasno in preprosto: pijte, jejte, bodite veseli, če je priložnost tudi zavriskajte in pa molite. Če bo Božja volja, boste živeli devetdeset ali še več let.

* Zdaj verjamem, da v Bogu živim / da angel me čuva Njegov - / V nevidno Moč hrabro strmim, / postal človek sem nov -

V razklano srce / je zaplala molitev, / neznosno gorje / je našlo blažitev.

 

LETA 1938 UMRL ANDREJ GABRŠČEK

23 06 1938-Andrej-GabrscekPUBLICIST, ZALOŽNIK, UREDNIK, POLITIK IN ČASNIKAR (* 1864)

Med najpomembnejše voditelje slovenskega gibanja na Goriškem pred prvo svetovno vojno nedvomno spada Andrej Gabršček, ki je deloval kot publicist in časnikar, urednik in založnik, tiskar in gospodarstvenik. Dolga leta je urejal goriška dnevnika Soča in Nova Soča. Doma je bil iz Kobarida in dejal je: "Za vse svoje delovanje se imam zahvaliti kobariški šoli."

 

LETA 1935 ROJEN ALEŠ KUNAVER

23 06 1935 Ales KunaverALPINIST, IN GORSKI VODNIK († 1984)

Rojen v Ljubljani, njegov oče Pavel je bil starosta slovenskih alpinistov, jamarjev, tabornikov .... Aleš se je z alpinizmom začel ukvarjati, ko mu je bilo štirinajst let, kot študent strojne fakultete je načrtoval alpinistično opremo, kasneje je naredil tudi plastični čoln Kuna, delal je kot konstruktor karoserij avtobusov, načrtoval je tudi proizvodnjo letal, vendar je nesreča njegovo inovatorsko delo prekinila ... Bilo je vrhunski alpinist, v petdesetih letih je preplezal nekaj izjemnih smeri doma in v tujini (Sfinga, Čopov steber – zimski vzpon, Dolga nemška smer v Triglavski steni ...) Bil je tudi gorski reševalec, predavatelj, avtor številnih člankov in knjig, prvi jugo. snemalec v Himalaji, vodja šestih himalajskih odprav in zaslužen za vzpon slovenskega alpinizma v svetovni vrh.

več o njegovem očetu Pavlu v obletnici meseca Ognjišče 04_2008

 

LETA 1991 UMRL JOŽE VESENJAK

23 06 1991-Joze-VesenjakDUHOVNIK, PISATELJ, EKUMENSKI DELAVEC (* 1920)

Doma v Moškanjcih v župniji Sv. Marjeta niže Ptuja, končal klasično gimnazijo v Mariboru in leta 1939 stopil v mariborsko bogoslovje. Po okupaciji je bil z domačimi izgnan v Srbijo, kjer se je srečal s pravoslavnimi. Po vrnitvi je študiral v Ljubljani in bil 1944 posvečen ter svojo bogato duhovniško pot začel v Polju pri Ljubljani, potem pa bil kaplan po številnih župnijah svoje mariborske škofije ... do leta 1957, ko je prevzel šoštanjsko župnijo. Leta 1963 je sprejel službo duhovnega voditelja bogoslovcev v Ljubljani in več kot 350 mladih duhovnikov je bilo v njegovi duhovni šoli. Ob njegovih meditacijah, pogovorih, molitvah in predvsem zgledu so se usposabljali za svoje poslanstvo. Po trinajstih letih je bil imenovan za častnega kanonika v Mariboru in pri Sv. Andražu nad Polzelo je deloval še 12 let. Bil je duhovnik Slomškovega duha, globoko veren in z veliko ljubeznijo do vsega slovenskega, še posebej pa je bil obdarjen z ekumensko širino. Bil je sourednik Ekumenskega zbornika, pripravljal brošuro za Teden krščanske edinosti. Veselo se je razdajal tudi v Cerkvi na Slovenskem in ni bil samo mariborski, bil je vseh in za vse. Veliko je pisal, tudi za Ognjišče: leta 1984 smo objavljali njegovo povest V kraljestvu sonca, za nas pa je pripravil tudi knjižico Mladi smo – Kam (1985) - pismo dekletom in fantom, ki se odločajo za poklic.

nekaj njegovih razmišljanj:

* Človekova veličina obstaja samo v smeri duhovne resničnosti: v smeri dobrote, spoznanja, ljubezni. To vodi naravnost h Kristusu. Nihče, ki hoče biti bolj človek, ne more Kristusa zavračati, ampak se ga bo oklepal, se po njem zgledoval.

* Če smo bolj podobni koprivi kot pa dišečemu nageljnu ali radodarni češnji, ki vabi v svoje krošnje, potem je res najbolje, da o svoji veri molčimo. Če pa smo dobri, nič vsiljivo pridigarski in obrekljivi, bodo vsi kmalu spoznali, da smo v Jezusovi šoli in si je bodo še oni zaželeli.

* Resničnega kristjana ni brez Cerkve, ta pa se zame uresničuje v moji župniji, v mojem evharističnem in življenjskem občestvu. Ne z zamero, ne s privlačnostjo, ampak z ljubeznijo, ki se uresničuje v dejanjih, pokažem, da je župnija res moja.

* Lepo je biti kristjan. Življenje nam je smiselno, sredi viharjev vendar stojimo na skali, v globinah pa čutimo, zdaj bolj zdaj manj, vzgibe Duha, Večne Ljubezni.

* Vsi ljudje iščemo srečo, prav nihče ni izjema. Razlika je le v tem, kje jo iščemo in kako. Nekateri iščejo preudarno, za vse življenje, drugi pa le za ta dan, za ta hip.

* Beri evangelij in glej Jezusa: imel je pogum, da je delal drugače kot drugi ljudje, ker je bilo tako prav.

* Zares človek sem šele tedaj, ko znam sebe obvladovati, dati in odstopiti drugim, žrtvovati se za bližnjega, ljubiti druge okoli sebe.

* Kdor dobro in vztrajno moli, bo imel plemenite misli, pogum za dobroto in delo, pripravljenost za žrtve in bo človek na mestu v prav vsakem poklicu.

še več njegovih misli:

 

LETA 2006 UMRL NACE ŠUMI

23 06 2006.Nace SumiUMETNOSTNI ZGODOVINAR, DOLGOLETNI PROFESOR IN KONSERVATOR (* 1924)

Rojen na Klancu pri Kranju, kot dijak sedmega razreda gimnazije je tri vojna leta preživel v taborišču Dachau, in to je zaznamovalo njegovo življenje in delo. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral leta 1950, ko je začel delati kot konservator za Ljubljano in ji posvetil večino svojega dela. Leta 1960 je promoviral z disertacijo o baročni arhitekturi v Ljubljani, dve leti zatem pa je postal docent na Filozofski fakulteti - najprej je predaval zgodovino slovenske umetnosti in zgodovino umetnosti drugih jug. narodov. Od leta 1974 je bil redni profesor. Najbolj ga nje zanimala baročna arhitektura, delo arhitekta Gregorja Mačka (prva polovica 18. stol.) ... na to raziskovanje je navezal tudi umetnostna vprašanja in v slovenski umetnostnozgodovinski stroki odpiral nove poglede. Leta 1990 je za svoje delo prejel Steletovo nagrado.

 

Pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zlata jabolka v srebrnih koških so besede, izrečene ob pravem času.

(Pregovori)
Nedelja, 3. Julij 2022
Na vrh