Zgodbe kažejo novo pot

Trinajsta knjiga v zbirki Zgodbe za dušo
Pri Ognjišču vam že petindvajset let ponujamo zgodbe. Take, ki govorijo o odpuščanju, dobroti, molitvi, o govorjenju in poslušanju. Take, ki nam odpirajo oči, da ne bi bili slepi za svoje napake, in one druge, ki v nas budijo dobrotljivost in ljubezen. To so naše zgodbe, ‘Zgodbe za dušo’. Tudi trinajsta knjiga prinaša kratke zapise, ki na sodoben način prinašajo vsebine, o katerih govori krščanstvo.
Poglavja v knjigi: Usmiljeni, Iskati nebo, Govoriti in poslušati, Dobro seme, Slepi za svoje napake, Ljubezen se množi, Ljubezen in dobrotljivost, Zgodbe o dobroti
Posebna poglavja z zgodbami o dobroti (Ljubezen se množi, Ljubezen in dobrotljivost, Zgodbe o dobroti), namenjena predvsem tistim, ki z dobroto širijo krščanstvo in služijo drugim ljudem in jih razveseljujejo.
Barvne fotografije in molitev ali razmišljanje ob koncu vsakega poglavja.
Vzemite jih v roke in jih berite z odprtim srcem. Naj tudi vam kažejo (novo) pot.

Kako nam Zgodbe kažejo novo pot? • začnimo v svetlobi Božjega usmiljenja: Bog je usmiljeni oče, ki nam vedno odpušča ... le zaupati moramo vanj in spoznali bomo, kako dober je ...on vedno spoštuje človeka in njegovo svobodo ... a človek se mora tudi zavedati svoje odgovornosti za dobro in slabo ... največ lahko naredi z molitvijo, s pravo molitvijo, ki ni samo dobivanje, ampak tudi izgubljanje ... • zgodbe nas v nadaljevanju vabijio, da se ozremo v nebo ... iščimo pa zvezde, ki jih nosimo v svoji notranjosti, Boga, ki živi med nami, v naših mestih ... v njegovem načrtu so vtkane tudi vse naše napake ... odkrivajmo ga, spoznavajmo in se zaradi tega, kar izvemo - tudi spremenimo - če ne gre drugače, se povzpnimo na drevo, za nekaj minut - in začrtajmo smeri svojih poti tako, kakor jih želi Bog ... • beseda je najdragocenejši dar, ki nam ga je zaupal Bog ... je most, ki najbolje poveže duše ... kako, kaj, kdaj  govorimo, ... ali raje molčimo, sodimo, ... znamo poslušati, ... kako govorijo naša dejanja ... nimamo pravice obsojati ... sejati je treba, vreči seme in verjeti, da bo nekaj lepega zraslo ... to drugo prepustimo Bogu ... in ne zakopljimo talentov, ki bi jih lahko uporabili za dobro sebe in drugih ... učimo se pri sveči ... kdor postaja drugim svetloba, se mu svetloba podvoji ... kdor misli sam nase, kmalu ostane sam ... življenje nam je podarjeno, mi pa se moramo odločiti, kaj bomo naredili iz njega ... pa še nekaj je: Bog nas postavlja v življenja drugih, da drug drugega podpiramo, drugim pomagamo ... • veste, kakšna je razlika med Svetim pismom in mobilnim telefonom? ... • brali smo že zgodbe o obsojanju drugih ... v naslednjem poglavju se postavijo pred nas naše napake in ob njih spoznanje, da smo večkrat slepi zanje ... "glavne" osebe so tisti, ki obrekujejo, se hvalijo, si želijo slave, se razkazujejo ... nastopi tudi hudič, ... • kaj lahko zgodbe povedo o ljubezni? ... da se podvoji, če jo podarimo ... ne moremo misliti samo nase ... samo na darila, biti samo potrošniki, brez srca, samo za trebuh in užitke ... tudi samo razum ni dovolj, tudi tehnika ne ... potrebna so tudi čustva, nežnosti ... • odkrijemo, da moramo Boga iskati v mirnih trenutkih, da bo lahko z nami v  težavnih ... takrat je molitev naš rešilni jopič ... kako je ljubezen povezana z dobrotljivostjo? ... krščanska ljubezen je hoja za Kristusom - pri njem se učimo, kako postati dobri in krepostni ...z Bogom se srečujemo po človeku ... in če ljubezen, ki smo jo prejeli po Kristusu prenesemo na druge ... potem vidimo bogastvo, ki ga ima ljubljena oseba ... če pomagamo človeku, mu približamo Boga in še zanesljiv recept za srečo: Najsrečnejši je tisti, ki osrečuje druge.

iz vsebine

DOBRO SE SPOVEJ
Neko dekle je nesrečno zabredlo v grehe, ki se jih ljudje najbolj sramujemo spovedati.
Postajala je žalostna in nemirna. Minilo je več mesecev, toda nobena njenih prijateljic ni zmogla zvedeti vzroka njene žalosti. Kmalu zatem je umrla njena najboljša prijateljica, ki je bila zelo verna in poštena. Nekaj dni po pogrebu je tisto nesrečno dekle v spanju zaslišala, da jo nekdo kliče po imenu in spoznala je glas pokojne prijateljice. Glas je ponavljal: “Dobro se spovej ... O, ko bi vedela, kako dober je Jezus!” Ta glas je sprejela kot sporočilo z neba.
Opogumila se je in se spovedala tudi tistega greha, zaradi katerega je že toliko pretrpela.
Ko je to storila, se je počutila tako olajšano, da je o svoji sreči vsem govorila. Ponavljala je: »Poskusite tudi vi in videli boste, kako dober je Jezus! Poskusite in videli boste, kako dober je Jezus!«

RAD BI BIL TVOJ TELEFON
Ker me potem ne bi nikoli izpustil iz rok.
Ker bi se nasmejal vsakič, ko bi me pogledal.
Ker bi me povsod nosil s seboj.
Ker bi vedno skrbel, da ne padem na tla.
Ker bi redno preverjal, ali
imam zadosti energije.
Ker bi bil prva stvar, ki jo pogledaš, ko zjutraj
odpreš oči, in zadnja, ko greš spat.

ZAKAJ SEM TAKO REVEN?
Učenec je vprašal učitelja:
Zakaj sem tako reven?
Učitelj: Nisi se naučil dajati.
Revež: Kako bi lahko dajal, ko pa nimam nič?
Učitelj: Imaš toliko stvari:
Obraz, s katerim lahko podariš nasmeh.
Usta, s katerimi moreš pokloniti
modrost in tolažbo drugim,
Srce, ko ga lahko odpreš za druge.
Oči, s katerimi lahko opaziš dobro v drugih.
Ti nikakor nisi reven!

zgodbe prebira in ob njih razmišlja: Marko Čuk