Misli s.Terezije Benedikte (Edith Stein)

s.  TerezijA BenediktA od Križa (Edith Stein)

*+ Moja prva jutranja ura pripada Gospodu. Dnevno delo, ki mi ga on nalaga, hočem začeti s prepričanjem, da mi bo dal on sam moči, da ga dovršim. V tem razpoloženju stopim k božjemu oltarju. Ne gre zame in za moje malenkostne zadevice, gre za veliko spravno žrtev. Smem se je udeležiti, v njej se razveseliti. Pri darovanju smem na oltar položiti sebe in vse svoje delo in trpljenje. Ko pri svetem ob­hajilu pride k meni Gospod, ga smem vprašati: "Kaj želiš, da storim?" In kar v tihem pogovoru z njim spoznam za svojo najbližjo nalogo, bom izvršila najprej.

+ Živo bo ostalo v meni prepričanje, da - gledano z božje strani - ni nikakega slučaja. Vse naše življenje je do najmanj­ših podrobnosti zarisano v načrtih božje previdnosti. Gleda ga božje vseobsegajoče oko. Zato je v njem popoln in dovršen smisel.

+ Božje življenje je ljubezen. Prekipevajoča ljube­zen, ki ne išče svojega, ki se razdaja, ki se usmiljeno sklanja k vsakemu bednemu bitju, ki varuje in neguje druge. Ljubezen, ki ozdravlja, obuja mrtve, neguje in hrani, uči in oblikuje.

+ Šele ob sv. Tomažu se mi je posvetilo, da je tudi znanstveno delo božja služba... Mislim celo: čimbolj je kdo potopljen v Boga, tem bolj more prav v tem smislu iti iz sebe. Če je sam poln Boga, more in mora - četudi včasih nevede - vnašati v svet božje življenje.

+ Kdor se zapre sam vase, kdor svojega notranje­ga bogastva ne daje svoji okolici, da bi se z njim okoristila, tega ni mogoče šteti za člana skupnosti. Ne odpre ji vrelcev, iz katerih bi ji lahko pritekale obilne sile.

+ Pred Otrokom v jaslicah se delijo duhovi. Za ene je učitelj življenja, za druge učitelj smrti. Eni so zanj, drugi so proti. Njegove roke dajejo, vendar tudi zahtevajo.

+ Kdor pripada Kristusu, mora živeti celostno življenje Kristusa; priti mora do polne starosti Kristusove, končno mora stopiti z njim na pot križa, v Getsemani in na Golgoto.

+ Božje življenje je ljubezen. Prekipevajoča ljubezen, ki ne išče svojega, ki se razdaja, ki se usmiljeno sklanja k vsakemu bednemu bitju.

+ Naša ljubezen do ljudi je mera naše ljubezni do Boga. Za kristjane - pa ne samo zanje - ni "tujih ljudi". Kristusova ljubezen ne pozna meja.

+ Ponavadi dobimo težji križ, ko se hočemo znebiti prejšnjega.

+ Bolj ko je temno okrog nas, bolj moramo odpreti svoje srce luči, ki prihaja od zgoraj.

+ Da bi se mogli Bogu ljubeče predati, ga moramo spoznati kot ljubečega. In tako nam more samega sebe razkriti samo on.

+ Bogu more biti všečno samo to, kar se zgodi zaradi njega.

+ Seveda moram premisliti, kaj je za delo tistega dne potrebno. Toda to nikakor ne sme biti "skrb za jutrišnji dan".

+ Kakor sta mogla prva človeka pasti iz božjega otroštva v oddaljenost od Boga, tako tudi vsak od nas stoji na noževem rezilu med ničem in polnostjo božjega življenja.

+ Luč je ugasnila v temini velikega petka, toda žareče se je dvignila kot sonce milosti v jutru vstajenja.

+ Bog je resnica. Kdor išče resnico, išče Boga, naj se tega zaveda ali ne.

+ Čim temnejše postaja tu okrog nas, tem bolj moramo odpreti srce za luč od zgoraj.

+ Predanost Bogu je hkrati predanost lastnemu od Boga ljubljenemu jazu in celotnemu stvarstvu, zlasti vsem duhovnim bitjem, zedinjenimi z Bogom.

+ Marijino materinstvo je pravzor vsakega materinstva. Kakor Marija, tako naj bi bila vsaka človeška mati z vso dušo mati, da bi celotno bogastvo svoje duše vložila v otrokov dušo.

+ Tisti dan, ko bo Bog imel neomejeno oblast nad našim srcem, bomo tudi mi imeli neomejeno oblast nad njegovim.

+ Milost hoče, da jo sprejmemo "osebno". Milost je božji klic in trkanje na vrata; poklicana oseba naj sliši in odpre: sama sebe naj odpre za Boga, ki hoče priti vanjo.

+ Predvsem moramo vztrajno moliti, da bi brez upiranja hodili po pravi poti in sledili toku milosti, ko bi ga začutili. Ne smemo pa Gospodu postavljati rokov.

+ Najbolj notranje bistvo ljubezni je predanost; Bog, ki je ljubezen, se razdaja bitjem, ki jih je ustvaril za ljubezen.

+ Kdor pripada Kristusu, ta mora preživljati celotno Kristusovo življenje; nekoč se mora odpraviti na križev pot, nasproti Getsemaniju in Golgoti.

+ Za srečne se lahko imamo, če nam izkušnja pokaže, da smo še sposobni veseliti se globoko in pristno, in tudi globoka, pristna bolečina nam je kakor milost.

+ Vera v Križanega - živa vera, ki ji je pridružena ljubeča predanost - je za nas dostop k življenju in začetek prihodnje slave.

+ V cerkvi si mirno dovoli toliko časa, kolikor je potrebno, da najdeš mir in spokojnost. To pride potem prav ne samo tebi, marveč tudi delu in vsem ljudem, s katerimi imaš opravka.

+ V izpolnjevanju božjih zapovedi dosegamo globlje spoznanje Boga in s tem raste spet ljubezen.

+ Vse misli na prihodnost položite z zaupanjem v Božje roke in pustite se voditi od Gospoda docela kakor otrok. Tako zagotovo ne boste zgrešili poti.

+ Križ ni samo znamenje, marveč tudi močno Kristusovo orožje, pastirska palica, s katero močno odpahne nebeška vrata. Tedaj zaobjame veletok božje luči vse, ki so v spremstvu Križanega.

+ Treba se je brez človeškega zavarovanja povsem prepustiti božjim rokam. Toliko globlji in lepši bo potem občutek varnosti.

+ Verovati v svetnika ne pomeni sploh nič drugega kakor čutiti v njem navzočega Boga.

+ Kdor ima resnično živo vero, so mu verski nauki in velika božja dela vsebina življenja, pred katero se vse drugo umakne v ozadje.

+ Vse od prvih dni življenja sem vedela, da je mnogo pomembnejše biti dober kakor pa razumen.

+ Gospod more podeliti svojo milost tudi tistim, ki stojijo zunaj Cerkve. Toda noben človek ne sme sam sebe izključiti iz Cerkve s sklicevanjem na to možnost.

+ Za kristjana ni tujcev. Naš bližnji je vedno tisti, ki ga imamo pred seboj v tem trenutku in nas najbolj potrebuje.

+ Imej potrpljenje sam s seboj! Tudi Gospod ga ima.

+ Držati se Kristusa – tega ne moremo, ne da bi hkrati hodili za njim.

+ O, modrijani, odložite svojo modrost in postanite preprosti kakor otroci!

+ Kaj hoče Bog od tebe, to moraš skušati iz oči v oči izvedeti od njega.

 

zbral Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Veselemu človeku se zdi vsak plevel roža. Zamorjenemu človeku se zdi vsaka roža plevel.

(finski pregovor)
Ponedeljek, 3. Oktober 2022
Na vrh