Da ne pozabim najpomembnejšega

povejmo z zgodbo 04 2015aPred izložbo trgovine z nabožnimi predmeti je stal sedemletni deček in pozorno ogledoval sliko Jezusa na križu. Tudi njo je slika pritegnila, vendar je le malo razumela, kaj predstavlja. V dnu srca jo je ta njena nevednost pravzaprav že dolgo vznemirjala, a ni našla prave priložnosti, da bi se o veri poučila. »Tegale fantiča brez sramu lahko malo povprašam,« si je mislila in ga ogovorila: »Ali ti veš, kaj predstavlja ta slika?«

»Seveda vem,« je odvrnil otrok: »Ta, ki visi na križu, je Jezus. To je tisti, ki se je čisto reven rodil v hlevu. Potem je naredil veliko dobrega, tudi dosti čudežev, toda po nedolžnem so ga obsodili na smrt in pribili na križ. To so rimski vojaki, ki so to izvršili. Ta, ki stoji tukaj in joka, pa je Marija, njegova mati.«

Dekle je še zamišljeno zrlo v sliko, fantič pa je šel naprej svoj pot. Nenadoma pa se obrne, priteče nazaj k dekletu in pravi: »Najvažnejšo stvar sem vam pa pozabil povedati. Jezus je potem vstal od mrtvih!«

RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2015, leto 51, št. 4, str. 38.

 

Zajemi vsak dan

NI ga pod soncem stanovitno srečnega! Veselje in žalost se menjavata kakor dan in noč.

(bl. Anton Martin Slomšek)
Petek, 23. April 2021
Na vrh