Page 6 - Dolgčas pri maši

k

eČvETRhTIaKOrRAiKs: tično bogoslužje

Na koru zapojejo. Špelca opazi, da sta se nekam k vhodu
v cerkev napotila gospa Skobe in gospod Plevelj. Le kam
gresta? Malo zatem ju vidi prihajati k oltarju. V rokah neseta
posodi s hostijami in vinom. Pred oltarjem ju čaka župnik

k Miran, priklonijo se drug drugemu in župnik Miran sprejme
posodi ter ju položi na oltar. Priklanjanje se zdi Špelci malo
smešno, kot da bi bili na kakem dvoru! Vendar pa župnik
Miran pojasni: »Pesem je naznanila drugi del maše. Otroci, se
še spomnite, kako se imenuje ta najpomembnejši del maše?«
Tokrat se pogumno oglasi Zala in reče: »Evharist...« Malce
se ji zatakne, zato ji pomaga Špelca: »Evharistično ..., nekaj.«
»Evharistično bogoslužje,« ju dopolni župnik Miran. »Zdaj se
bližamo obhajilu. In ker zdaj delamo tako pomembne stvari,
jaz dala jddihaerjoelvntarloeibkaprudoheldiantivnpinoačosatlseoir, kvpor,toasdilalii,bzdi arseaizšvlniejkijnrua,lnjea.rBedoigJuezbuosmovoo
l z barvntoeelltoaprinnlookmrsi.ikzToveeidna..jriohdvpeaozsdjteaajvmpilriinpaarlapovoljsbaemboeonl.jPpirrgitnirčeiesvlki,ossmajosojihtožreensa
posebni darovi. Gospo Skobe in gospoda Plevelja ter vse nas
si lahko predstavljamo kot svete tri kralje, ki so Jezusu prinesli
darove. Dodali bomo še darove, ki so se nabrali v puščici za
različne potrebe, kajti naše molitve morajo biti povezane z
dobrimi deli. Dodamo pa lahko še marsikaj drugega. Recimo
naše zahvale Bogu za kaj, kar je bilo lepega te dni. Ali pa tudi
omoje jenčuaodšeekžtr.kpMlojoetnrdjesa.inDneab,aočremenodammilo.j.eg.lhi uoddop,ralavhitkiobonlaerčeidniem, boompaajhBeong
naše trpljenje spremenil v kaj lepega. Bog ima moč, da vse v
našem življenju posveti, da vse postavi na pravo mesto, da se
stvari povežejo z Bogom. Natančno to delajo zakramenti, tudi
zakrament evharistije, saj beseda 'zakrament' pomeni 'narediti
sveto'. Kadar vse stvari okrog nas povežemo z Bogom, jih
naredimo svete, takrat življenje postane čisto drugačno.«

24