Page 11 - Drobec usode, kanček nebes
P. 11
DROBEC USODE vl:Layout 1 21.4.2016 13:29 Page 126
Neka notranja sila me je priganjala, da sem pisal tudi po-
noči. V tem času sem spal vsak dan le nekaj ur. Nastale so šte-
vilne črtice in pesmi.
Sledile so objave v reviji Društva onkoloških bolnikov Lju-
bljana Okno, internetni reviji Locutio ter v Mentorju JSKD,
zborniku seniorjev V zavetju besede (objavljeni odlomki roko-
pisov v letih 2010, 2012 in 2013).
Toda to je le del mojega ustvarjanja, ki je nastajalo v zadnjih
nekaj letih.
Vse to me ni zadovoljilo in iskal ter želel sem več, veliko
več.
Začel sem se ukvarjati tudi z risanjem.
Otroci so mi za rojstni dan kupili stojalo, paleto, barve in
čopiče.
Neučakano in zagnano sem se lotil risanja ter na platnu izpel
svojo dušo.
Nastala so številna dela, predvsem v tehniki akril na platno.
Kmalu je bilo slikarskih del za samostojno razstavo.
Pod čopiči so nastajali različni motivi in podobe.
Počutil sem se kot ptič, ki so mu zrasla krila in je lahko za-
pustil svoje gnezdo.
Poletel sem proti nebu in se vzpel nad oblake.
Doslej nisem žel posebnih uspehov ali priznanj, je pa dobro
znano, da po setvi pride tudi žetev, le počakati je treba, da pše-
nica dozori. Vendar je lesk v očeh in sreča na licu mojih naj-
dražjih zame največja nagrada in priznanje.
Nisem letel le v mislih.
Ponovno sem pridobil zdravniško spričevalo in obnovil do-
voljenje za pilota motornega letala, licenco JAR /PPL(A).
Sedaj sem se tudi resnično lahko povzpel v višave in pod
menoj so se razprostirali snežnobeli oblaki, ki so bili posuti po
nebu kakor ovčice.
L 126 J