Page 6 - Drobec usode, kanček nebes

DROBEC USODE vl:Layout 1 21.4.2016 13:29 Page 53

Bil sem na sprehodu in sem malce raziskoval nastajajoče
mestece Radlje ob Dravi.
Približal sem se starikavi hiši, ki je z enim vogalom zlezla
na cesto. Hipoma so se odprla velika lesena vhodna vrata.
Med podboji se je prikazalo prikupno dekle in me skoraj poho-
dilo.
Za trenutek sva obstala in komaj preprečila trčenje.
Pogleda sta se srečala in iskrica je preskočila.
Kemija je začela delovati.
Vljudno sem se umaknil za korak ter nato stopil tri do štiri
korake naprej.
Toda pred seboj sem videl le njene velike rjave oči, ki so me
klicale in vabile hkrati.
Kot vrtavka sem se zavrtel na peti:
»Gospodična, vas lahko spremljam?«
Ustavila se je in počasi obrnila glavo.
V kotičkih ust ji je zaigral zapeljiv nasmeh:
»Seveda lahko!«
Stekel je lahkoten pogovor in počasi sva hodila ob robu
ceste. Poštenega pločnika namreč ozka cesta ni premogla, saj
je vijugala med hišami, ki so prav vsiljivo silile nanjo.
Vendar pa naju to motilo, saj ob tem času promet ni bil gost.
Skrivoma sem jo opazoval.
Previdno sem jo povprašal, kam je namenjena.
Moje vprašanje jo je v hipu spravilo v zadrego, vendar je čez
nekaj trenutkov le odvrnila:
»Po mleko grem!«
Prav ničesar slabega nisem videl v tem in njena zadrega mi
ni šla v glavo.
Da bi se vsaj malo sprostila, sem začel besedičiti kakor
»strgan dohtar«.
Tako sva med potjo ves čas kramljala o različnih stvareh.

L 53 J