Page 12 - In za pot veste

Spoznavanja so se preigravala – se v sprošče-
nosti igrivo dopolnjevala v nove uvide … In potem
nam je bil tam, na vrhu Velikega Zvoha, ponujen
pogled v neizmerno … Janez je kot očak strmel tja
predse in iz sedanjosti – takrat še nisem vedel, da
še bolj iz preteklosti – iskal navdih za to, kar se
more prebuditi v prihodnosti.
Toro je bevsknil h krokarju, ki je – očitno vajen
obiskovalcev – prišel poiskat delež od malice po-
potnikov. Neža mu je vrgla košček kruha, ki ga je
spretno zgrabil s kljunom in odletel. Zrli smo za
njim. Pogled nam je vodil v prostranstva.
»Razmišljam…,« se je oglasil Janez.
»O čem?« sem bil v radovednosti nestrpen.
»Razmišljam o atenski – starogrški šoli … Vidim
učitelja, ki se sprehaja z učenci po hodniku – po
kolonadi/stebreniku in pripoveduje učencem …«
V mislih se mi je vzbudil prizor Sokrata –
učitelja, ki stopa med stebri sredi mladih in jih
nagovarja. Arstip, Ksenofon, Antisten, seveda
tudi Platon … – mnogi nadobudneži ga zavzeto
poslušajo …
»Stebri, med katerimi so hodili, so predstavljali
temeljna spoznanja, ki so jih morali učenci osvoji-
ti. Samo temeljno znanje je bilo pomembno. Kar
je preveč, je odveč. Lahko je celo moteče,« je pou-
darjal Janez pomen bistvenega.
»Zakaj je manj več?« sem povprašal že iz prego-
vornega uvida.
»Preveliko število nebistvenih informacij, ki se
jih mora učenec naučiti, zasiti misel. Temeljna
spoznanja morajo misel vzbuditi v radovednost,
v iskanje, v nadaljevanje. Stebri so predstavljali
osnovno znanje, stebri so bili nosilci za nadaljnje

44

11. 02. 2020 10:07:31
In za pot veste.indd 44 11. 02. 2020 10:07:31
In za pot veste.indd 44