Page 17 - Le eno je potrebno

Zdaj nima več dveh klobukov. Suknjo ima samo
eno, toda čevljev ima tri pare. Dva para bi lahko oddal.
Učencem je Jezus rekel, naj ne imajo nič po dvojega.
Toda Veselu in Baumgartnerju ne sme povedati,
da je svoj najboljši klobuk dal beraču.
Cerkev je bila čisto temna in samotna. Zazdela
se mu je kakor velika ladja, ki nekam daleč potuje.
Bilo mu je dobro. Naslonil je glavo v dlani in pričel
moliti. Za Amalijo in za Marijo, ki ji je stric in je še
ni videl. Morda jo bo nekoč, vsaj od daleč.
Ko se je zravnal in naredil križ, je videl, da se mu
je vsa voda iz las skapljala v dlani. Vsi prsti so bili
mokri.

XXV.

Stal je na starih stopnicah in nemir, ki ga je mu-
čil vse od razgovora s patrom Weintridtom, je bil v
tem hipu še globlji in silnejši. Štirinajst dni je mi-
nilo, kar je bil pri njem, in v čudni, skoraj omotični
zaskrbljenosti je odrival ta obisk do danes.
Že po poti do sem je premišljal spremembe v
sebi. Upiral se sicer dejstvom, si dopovedoval, da
se je pač spremenilo njegovo zunanje življenje, da
je bil vajen družbe in je zdaj samota ogradila le pre-
teklost. Predolgo je bil pač otrok, predolgo je mislil
po otročje in delal po otročje. Skrbno varstvo ne-
koč na gradu in nato pri Dolinarjevih mu je kakor z
dlanjo zagrinjalo pogled v resnično življenje. Tu na
Dunaju se mu je prvič v resnici razgrnilo v vsej mo-
gočnosti, pa tudi v vsej črvivosti.
Tudi strašna lakota, ki je divjala po deželi, mu je
odpirala oči. Ob koncu malega travna je šel obiskat

163

16. 08. 2022 11:45:18
Le eno je potrebno 1del.indd 163
Le eno je potrebno 1del.indd 163 16. 08. 2022 11:45:18