Page 7 - Pričevalci vstalega Kristusa

Rotim te, Mojzes, stopi iz nebes,
udari trdega srca mi skalo,
da potok solz spokornih čez in čez
prepljusne časa, večnosti obalo,
tako srce ne bo več kakor tnalo.

V molitvi sem se večkrat ves raztresen
bolj nase kakor na Boga oziral,
pri maši bil premalo zbran in resen,
da s Kristusom skrivnostno bi umiral.

Sem pasel veter – svojo čast
in s tem ujel se – v vražjo past.
Zdaj kličem s srcem bolj kot z usti:
usmiljeni Gospod, odpusti!

Vsevedni, Večni, Močni, Živi, tisti,
ki golčal si iz ognja, grma rož:
JAZ SEM, KI SEM, ki si in vedno boš,
prevzetnosti obisti mi očisti!

Ko trga nit se zemskega življenja,
spokorni psalm moj šele se začenja,
saj vedno sem potreben spokorjenja,
dokler se časnost z večnostjo ne menja …«

Ob premišljevanju tega škofovega psalma sem prosil usmiljenega Boga: »Več-
no živi Bog! Daj mi ponižno, iskreno in spokorjeno srce, ko molim nesmrtne,
tako božje in tako človeške psalme kralja Davida, skesanega grešnika, ki se je
vrgel v ocean božjega usmiljenja. Ljubi Bog, naj se moja kakor škofa Smeja mo-
litev obrne k Mariji, Zgodnji Danici, da bom pogumni mornar, ki ne bom na
razburkanem morju življenja nikoli vrgel vesla iz rok« (pesem dr. Franca Ki-
movca) … Samo čista in ponižna duša (kot je Marijina) lahko iskreno moli ali
poje Davidove psalme.
Kot pesniška duša – škof Smej, naj tudi jaz rotim izraelskega voditelja Mojze-
sa, ki naj stopi iz nebes ter udari na trdo skalo mojega srca, da bi iz nje pritekel

45

2. 08. 2021 15:13:25
Pricevalci vstalega Kristusa.indd 45 2. 08. 2021 15:13:25
Pricevalci vstalega Kristusa.indd 45