Page 4 - Pripoved starega modrega sivega bobra

Pripoved starega, modrega, sivega bobra

kakršen je bil Vinko za nas, ki smo sedaj kot odrasle osebe poklicani, da s svojim
delom in življenjem uresničujemo tisto, kar nas je učil.

Objava Kobalovih tekstov zahteva nekaj dodatnih pojasnil.

Knjiga je sestavljena iz dveh različnih delov. V prvem, ki je iz petih poglavij, so
Kobalova avtobiografija (tri poglavja), poglavje o metodi ter poglavje o ključnih be-
sedah/izrazih, s pomočjo katerih je on evangeljsko oznanilo posredoval mladim. V
drugem delu je Vinkov osebni dnevnik, ki se začne 20. januarja 1993 in zaključi 25.
maja 1998 z zapisom predavanja, ki ga je Vinko imel za študente prav malo zatem,
1. junija. Poleg teh dveh delov pa se mi je zdelo zelo primerno v tej knjigi objaviti
dodatek, v katerem so, po kratkem uvodu, dnevnik sedemnajstletnega semenišč-
nika Vinka, ki je bil od 10. maja do 15. julija 1945 begunec, in sicer v italijanskem
kraju Fano (v deželi Marche), ter še dva druga dokumenta. Prvi je pismo, ki ga je
gospod Kobal kot župnijski upravitelj pisal Okrajnemu Odboru CMD – za Gorico,
drugi pa je Beležka o seji pokrajinskega odbora CMD katoliških duhovnikov Gorica
iz leta 1968. Dokumenta kažeta, kakšen odnos je imel Kobal do Ciril-metodijskega
društva in evidentirata njegov izstop iz tega društva.

Pri branju besedil je treba upoštevati dejstvo, da jih avtor ni pregledal, še manj
pa pripravil za tisk. Pravzaprav pred nami ni ‘klasični’ tip dnevnika, saj se poleg
dnevniških zapisov pojavljajo intervjuji, predavanja, bibliografske opombe … Z ve-
liko gotovostjo lahko domnevamo, da bi Kobal, če bi imel možnost in čas, gradivo
preuredil v neko bolj organsko celoto. Ker je tudi brez take avtorjeve ureditve gra-
divo zelo pomembno, sem menil, da bi določeni lektorski posegi besedilo vendarle
jezikovno izboljšali.

Tako sedaj lahko razložim nekaj svojih uredniških odločitev.

Prvi del celotnega besedila je bil prvotno napisan v dveh različicah, od katerih je
druga vsebovala nekaj besedila, ki ga v prvi različici ni bilo. Pri prepisovanju iz ro-
kopisa v elektronsko obliko sem se odločil, da bom v prvo različico vključil vsebine,
ki jih je avtor dodal v drugo različico.

Da bi branje lahko bilo čim bolj tekoče, je bilo besedilo, ki ga je napisal Kobal,
jezikovno pregledano in zmerno popravljeno. Popravki so bili dopuščeni zato, ker
vemo, da se vsa Kobalova izvirna besedila nahajajo v Škofijskem arhivu Koper. V
Dnevnik iz dnevov begunstva pa namenoma nismo posegali, bodisi zato, ker je nasta-
jal že sredi 40. let prejšnjega stoletja, bodisi zato, ker se preko jezika kaže, kakšne
so bile posledice šolanja v italijanskem jeziku v času fašizma.

V svojih zapiskih Kobal navaja celo vrsto imen ljudi in krajev, bodisi sloven-
skih, italijanskih ali še od drugod, ki niso vedno znana širši javnosti, so pa bila
pomembna v določenem kraju, narodu ali na splošno (npr. imena duhovnikov, ki
jih je preganjal fašizem ali komunizem, ali imena teologov, ki so sodelovali na II.

6