Page 11 - Tebi Slovenska krajina

Tebi slovenska krajina:Layout 1 12.6.2019 13:08 Page 39

I. Zgodovinsko ozadje medvojnih in povojnih obtožb
Ta gremij je kril vse njegovo življenje in delo, in mu služil kot izho-
dišče zahtev, akcij in programov na družbeno-političnem področju, zato
je razumljivo, da je bil v povojnem realsocialističnem miljeju, ko je bila
vera etiketirana kot nosilka mračnjaštva in zasužnjevanja človeka, Kle-
klov »duhovni« vidik v ocenah realsocialistične misli odrinjen na rob,
zanikan ali pa grobo omalovaževan, v ospredje pa postavljena nerevo-
lucionarna Kleklova drža, na osnovi katere se mu je potem odrekala in
osporavala narodna zavednost. Tako si npr. Miško Kranjec v svojih
delih, v katerih sicer konotira Boga in krščanske vrednote, rad privošči
57
Klekla kot »nabožnega romarja primitivnosti« , ali pa mu oporeka celo
pristno duhovniško držo. »Njegovo brezmejno svetohlinstvo se je odelo v
plašč zlaganega asketstva, kjer se mu še tako umazano sredstvo spremeni v
pravo in zveličavno orožje, s katerim se potem hrabro bojuje, ko je to najprej
temeljito posvetil.« 58
Seveda pa agitpropovske »analize« Kleklove osebnosti in dela prek-
murske katoliške duhovščine ob prelomu 19. stoletja niso obšle njihove
»nacionalne neosveščenosti«. Tako Franc Zadravec piše: »Vseslovensko
nacionalno osveščanje v drugi polovici 19. stoletja se je ustavilo na Muri,
prekmurska posvetna inteligenca pa se je razen redkih učiteljev sproti mad-
žarizirala, zlasti na prelomu stoletja in pred prvo svetovno vojno, ko so za-
čeli Madžari sistematično preganjati slovenski jezik. Zaradi tega je skromno
nacionalno gibanje te dobe v Prekmurju vezano na službeno politično kon-
zervativno usmerjeni domači kler.« 59

6. Nova maša

»Kako je bilo, ko ste začeli z javnim delovanjem v Slovenski krajini, go-
spod poslanec?« je zastavil vprašanje Kleklu sodelavec Slovenca ob desetle-
tnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Klekl je odgovoril: »Najprej nisem
poslanec, ampak predvsem župnik v pokoju. Čeprav bi še bil poslanec, bi
me imel vsakdo za župnika – in to sem našim ljudem, duhovnik, njihov pri-
jatelj, le ljudem in svoji zemlji sem rasel in živel – po tolikih letih borbe,
trpljenja in vsestranskega prizadevanja, se veselim tega praznika, ki stoji
pred nami.« 60
V ospredje torej spet stopa Klekl – duhovnik; vse njegove »službe«
so rasle zgolj iz duhovništva. Najprej je bil v službi Božje ekonomije,

39