Page 14 - Tebi Slovenska krajina

Tebi slovenska krajina:Layout 1 12.6.2019 13:08 Page 100

TEBI, SLOVENSKA KRAJINA ...
tovi: »Kdor pa bere list (Novine, op. S. Z.), vidi, kako se izrazi iz narečja
vedno bolj umikajo knjižni slovenščini tako, da se bo jezik v listu kmalu
neopazno prelevil.« 248
Klekl, ki se je vse življenje trudil za uveljavitev pravic materinega je-
zika, je v njem gledal svoje prekmursko ljudstvo in identiteto svojih ko-
renin slovenstva. Zato nerazumljen toži: »So šterim se ne vidi naš jezik.
Materna lübezen nam ga je vcepila, mater gledamo v njem, mater, ki nam
je ž njim ohranila vero i ki nas je ž njim pripelala v narodno državo. Svetinja
nam je, kinč nam je, ne zamerite nam, če svojo mater v njem poštüjemo.
Večina nas ešče ne razmi zadostno književne reči, polek lübezni nas potreb-
čina tüdi sili, da v njem pišemo.« 249
V Kleklovem preudarnem in upočasnjenem uvajanju knjižnega je-
zika v prekmursko periodiko, če objektivno sodimo, torej nikakor ne
moremo in ne smemo gledati elementov, ki njegovo slovenstvo zmanj-
šujejo ali pa celo negirajo. Nasprotno, v ljubezni do domačega jezika, v
katerem je videl ob veri največjo vrednoto, se je samo potrjeval kot Slo-
venec, ki je kot duhovnik želel svoje »dobro prekmursko ljudstvo« va-
rovati in voditi po krščanskih, kulturnih in etičnih načelih z domačo
»materno besedo« (druge ni znal, saj nikoli ni obiskoval šol s sloven-
skim knjižnim jezikom) k integraciji s Slovenci na desnem bregu Mure.
Pri Novinah se je to uresničilo z urednikom Ivanom Camplinom, ki je v
časnik uvedel knjižno slovenščino.

13.6. Očitki levičarjev

Kot rečeno, je Klekl tudi kot politik udejanjal krščanske etične vred-
note. V odklanjanju in negiranju le-teh je videl negativen, v osnovi ra-
znarodovalno delujoč proces, zato v okvir očitkov med vojnama sodijo
tudi nasprotovanja Kleklu s strani »levičarjev«, ki so krščanska načela
neredko zavračali. Po letu 1930 so namreč tudi na tleh Prekmurja začele
kliti »napredne revolucionarne misli«.
Nosilci komunističnih idej so bili iz vrst študirajoče mladine. Ta je v
stik z marksistično miselnostjo prihajala v Ljubljani (Miško Kranjec,
Ali Kardoš, Štefan Kovač, Rudi Čačinovič, slednji verjetno že kot dijak
na ptujski gimnaziji, Janez Titan pa kot študent medicine na Dunaju,
kjer se je povezal z Lovrom Kuharjem oziroma kominterno). Titan se

100