Page 13 - Tebi Slovenska krajina

Tebi slovenska krajina:Layout 1 12.6.2019 13:08 Page 69

I. Zgodovinsko ozadje medvojnih in povojnih obtožb
Zato so trditve, da Novine v smislu zbiranja narodnih sil in formira-
nja slovenske celovitosti niso odigrale pomembnejše vloge; da niso bra-
nile pravic »svojih rojakov«; da so bile v službi madžarizacije; da je Klekl
po njih razkrival zgolj svoj primitivizem (…); 149 da jim je bila tuja misel
na nacionalno zedinjenje z matično deželo, ampak bolj simpatiziranje
s svetoštefansko krono; da niso branile pravic prekmurskih Slovencev
do domače besede 150 – zavajajoča zgodovinska neresnica. Sicer pa je
negativen pogled na Novine toliko bolj umljiv, če pomislimo, da so bral-
cem okrog 800-krat prinesle članke z negativno podobo komunizma,
ki mu tudi naš čas izstavlja vse več računov o krivicah, hudodelstvih in
zločinih.
Totalitarno vrednostno sodbo o neki stvari oziroma osebi so vedno
opredeljevali politični interesi in motivacije, zato ni čudno, da so bile
namenoma prezrte ali podcenjevane in razvrednotene ugotovitve o No-
vinah, kot jih je izrazil M. Slavič: »List se (do leta 1919, op. S. Z.) s sloven-
sko politiko ni mogel pečati; tudi bi bilo brez vsega uspeha. Pač pa je bilo že
to veliko, da so Prekmurci imeli sploh nekaj slovenskega čtiva. Videli so, da
se tudi v njihovem domačem jeziku dá lepo pisati in prijetno brati, da je nji-
hov jezik enako vreden z drugimi jeziki.« Da se je Prekmurcem »(…) vzbu-
jala ljubezen do slovenske grude. Spoznali so, kako jim krivico delajo
madžarski zabavljivci, ki so izmislili pregovor: 'Tót nem ember' (Sloven ni
človek). Že to je veliko, da je sploh kdo povedal v 'Novinah' Prekmurcem,
da so Slovenci, ko jim je vsa šola in vse uradništvo trobilo na ušesa, da so
Madžari, in se je vsak malo boljše oblečen človek sramoval slovensko govoriti
(…). Edini narodni apostol je bil tednik 'Novine'.« 151
Vsekakor je povojna doba s svojimi akterji Novinam delala krivico,
saj iz omenjenih dejstev stopajo pred nas v drugačni podobi, ob kateri
je Prekmurec dobival vitalne množične spodbude za utrip svoje duho-
vne, kulturne in nacionalne prebujenosti.

12. Očitki glede avtonomije

»Introitus za Kleklove dni« 152 končuje škof Smej: Kleklu st. čerensov-
skemu ni potrebna prevleka človeške umišljenosti. Njegovo življenje in
delo ga dvigajo nad povprečje. In bolj ko pride resnica na dan, bolj bo
zrasel.«

69