Page 13 - Ukradli ste mi srce
P. 13
12
MATI
PETSTOTIM OTROKOM
Nekega dne je don Bosko odšel v Becchi s
posebnim načrtom. Njegovi fantje so imeli
očeta – njega, zdaj pa jim je hotel priskrbeti
tudi mater – mamo Marjeto.
Našel jo je doma, mirno in zadovoljno. Ime
la je njive, kokoši, kravo v hlevu in vnuke, Jo
žetove otroke, ki so bili njeno veselje.
»Mama, kaj bi prišla k meni v Torino?«
Don Bosko ji ni obljubljal nič dobrega.
Samo delo, garanje od jutra do večera, in ti
ste paglavce, ki so mu bili tako pri srcu.
»Če misliš, da bi bilo Gospodu tako všeč,
rada grem s teboj,« mu je odgovorila.
Tujca brez vsega
Mati in sin sta tako odšla iz Becchija; ona
je nesla košaro perila, on pa misal in brevir.
Vso pot sta prehodila peš. Njuni denarnici
sta bili suhi. V Torino sta prispela trudna in
vsa prašna. Nedaleč od oratorija ju je srečal
duhovnik, don Boskov prijatelj.
»Iz Becchija peš?«
81