Page 16 - Ukradli ste mi srce

Matere. Povej svojim sinovom, naj ne poza-
bljajo nanjo, dokler živijo. Zdaj pa se podvi-
zaj, če hočeš še kaj zvedeti od mene.”

Don Bosko je prenehal s pripovedovanjem
in vsi so zadrževali dih.

Ne moreš me prijeti

»“Kaj pa prihodnost?” sem ga vprašal.
“Kar zadeva družbo, naj ti povem, da ti Bog
pripravlja velike reči. Poskrbi pa, da tvoji nasle-
dniki ne spravijo s prave poti voza, na katerem
je Gospod. Če ga bodo tvoji duhovniki znali
prav voditi in če se bodo izkazali vredne svoje-
ga visokega poslanstva, bo prihodnost blešče-
ča in družba bo prinesla zveličanje neštetim
ljudem. Vendar le pod enim pogojem: če bodo
tvoji sinovi častili Mater božjo in če bodo ohra-
nili krepost čistosti, ki je Bogu tako ljuba.”
“Kaj pa bo z menoj?”
“Oh, ko bi vedel, koliko nevšečnosti boš še
moral prestati! Toda podvizaj se, kajti čas, ki
mi je dodeljen za pogovor s teboj, je kratek!”
Tedaj sem sunkovito stegnil roke, da bi se
dotaknil tega svetega mladeniča, toda njego-
ve roke so bile videti prosojne in ničesar ni-
sem mogel prijeti.
“Kaj pa delaš?” me je smeje vprašal Savio.
“Bojim se, da mi ubežiš!” sem vzkliknil.
“Kako da nisi tu pred menoj s telesom?”

270