Page 12 - Umetnost ponovnega začenjanja

UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA

eden, tisti, ki se je prišel Jezusu zahvalit. Samo on je v glo-
bini spoznal, kaj se mu je zgodilo.
Zanimivo je, da se je Bogu zahvalil in ga glasno slavil
samo tujec.
Nekaj podobnega se dogaja v Rimu, ki ga znajo občudo-
vati samo tujci, turisti, medtem ko smo domačini do njega
ravnodušni. Po vsem mestu je polno nasmejanih Japoncev
s kamerami v rokah, ki navdušeno fotografirajo in snemajo
vsako zanimivost, mi pa ravnodušno hodimo mimo njih, ne
da bi jih sploh opazili. Da bi lahko v življenju stvari opazili
in cenili, moramo nanje gledati kot tujci, popotniki, turisti.
Tako kot gostje, ki so prvi dan svojim gostiteljem hvale-
žni za vsako stvar, nato pa začno na gostoljubje gledati kot
na nekaj samoumevnega in si na koncu morda celo prisva-
jati, kar ni njihovo.

Da bi lahko cenili in bili hvaležni za to, kar imamo, se
moramo najprej znebiti žalosti, ki je za vzhodno Cerkev
ena izmed osmih glavnih grehov – poleg sedmih, ki jih
pozna tudi zahodna.
Naj takoj poudarim, da razlikujemo dve vrsti žalosti, kot
pravi sveti Pavel:

»… žalost zaradi Boga namreč rodi spreobrnitev za
odrešenje, ki se je ne kesamo, svetna žalost pa povzroča
smrt.« 108

2 Kor 7,10.
108

167

15. 02. 2021 08:19:57
Umetnost ponovnega zacenjanja.indd 167
Umetnost ponovnega zacenjanja.indd 167 15. 02. 2021 08:19:57