Page 10 - Zasidran v veri2

G

Panta rei

vet ni kraj mirovanja, ampak prostor nenehnega gibanja.
SNe bi bilo življenja, ko bi vse stalo na mestu.
Vsaka metamorfoza ima svoj začetek in konec, na koncu pa jo pričaka
naslednja.
Energija se pojavi, razrašča in preden usahne, zažene novo silo, ki deluje.
Ni mogoče zapreti vseh ventilov, skozi katere prodira duh stvarjenja.
Našel bo svojo pot do materije, ki miruje, da bi zaživela.
Vse je vedno v teku.
Ni sile, ki bi se lahko zoperstavila sili Boga.
Tudi ko se človek znese nad naravo, je ne more ukrotiti.
Kajti narava požene, mimo človekove volje, novo življenje.
Tudi ko se človek znese nad ljudstvi, jih ne more pokončati.
Milijonske žrtve svetovnih vojn tlakujejo pot še številnejšemu
prebivalstvu.
Če se torej zdi, da v samem jedru nimamo vpliva na svet,
naj se predamo?
Naj plavamo s tokom?
Gotovo bi bilo laže, če bi nas odnesla nedejavnost množic, a zgrešili bi
svoje poslanstvo.
Nismo namreč poklicani v življenje, da se klanjamo svetu, ampak
da pričujemo za Večnega.
Zanj, ki je bil zavržen, pa ni mogoče pričevati, če pritegnemo tistim,
ki so ga zavrgli.
In ki to še danes počno.
Temeljito, ob vsakem času in vsepovsod.
Plavati s tokom bi pomenilo, da pomagamo utrjevati krivice in zlorabe;
da iščemo v nemirnem svetu le svojo korist in da nam ni mar za zgled,
ki smo ga kot kristjani poklicani dajati drugim.
Pomeni, da bi se v temelju odpovedali graditvi kraljestva srca.
Takšno življenje ni vredno nič.
Je zapravljeno, čeprav cenjeno v očeh mnogih.
Zato se hrabri ljudje upirajo toku, ker vedo, da samo mrtve ribe plavajo
z njim.

G
136

30. 10. 2021 01:08:12
Zasidran v veri 2 B.indd 136
Zasidran v veri 2 B.indd 136 30. 10. 2021 01:08:12