Page 11 - Zasidran v veri2

G

Družinski klan

emo, da je družina najmanjša, a hkrati najbolj temeljna celica
Vdružbe. Če so družine močne, je močna tudi družba.
Propad družbe ima najprej in najbolj očitno opraviti s propadom
družine.
Mnogo je primerov, ki kažejo na umiranje družine kot ognjišča ljubezni,
medsebojnega razumevanja in človeške bližine.
Če je bila družina doslej večinoma skupnost staršev in otrok,
je v sodobnem svetu, kolikor nimamo opraviti z materami in očeti
samohranilci, čedalje bolj skupnost s pestrim članstvom.
Klasična lepljenka torej, kjer obstajajo med pripadniki sorodstvene,
pa tudi nesorodstvene vezi.
Ločeni starši se spet poročajo ali živijo v zunajzakonskih zvezah.
V svoje nove družine sprejemajo otroke iz prejšnjih družin, ki so drug
drugemu bratje in sestre, čeprav ne iz istega kolena.
V takšnih skupnostih je še posebej zahtevno gojiti sprejetost in mir.
Vzajemnost in voljo do odpuščanja.
Zato je danes toliko družin notranje prizadetih, ranjenih, nesrečnih.
Pogosto nimajo medsebojne ljubezni, ki bi odpravljala nesoglasja.
Med njenimi člani ni več odkritosrčnega pogovora, ampak vladata
mržnja in prezir.
Družina razpada, ljudje se razbežijo, ne vedo več drug za drugega; ali jim
preprosto ni mar, kaj drugi počno, s čim se ukvarjajo, po čem hrepenijo.
Družinski klan, v svojih temeljih čvrst in zdrav, pa je nasprotje
takšne skupnosti.
Nastaja zaradi zgleda staršev in ljubezni med možem in ženo, čeprav so
trenutki, ko zakonca težko prenašata bremena skupnega življenja.
Otroci in vnuki so učljiva bitja in si želijo lastne zakonske skupnosti
po zgledu prednikov.
Zato postavljajo zvestobo, tudi v vztrajnem prenašanju neprilik,
na vidno mesto.
Ustvarjajo si svoja družinska središča sprejetosti.
Sčasoma se poraja notranja sloga kot izraz medsebojnega spoštovanja
in skrbi za skupno dobro.

G
111

30. 10. 2021 01:07:45
Zasidran v veri 2 B.indd 111
Zasidran v veri 2 B.indd 111 30. 10. 2021 01:07:45