Page 15 - Zasidran v veri2

G

Potujoče občestvo

mo ljudstvo, ki potuje proti večnosti.
SKristus nam je zapustil svojo Cerkev, da bi bilo potovanje varno.
Dal nam je zakramente, ki utrjujejo čistost srca.
In izlil je nad nami Svetega Duha, s pomočjo katerega smo vedno
in povsod v resnici.
Služabnike oltarja je poklical, naj oznanjajo besedo, ki prinaša svetu
mir.
Delavci v vinogradu Večnega se po njegovem navdihu trudijo, od zore
do mraka, da bi krepili moč zasajenih vinskih trt.
Svetniki pa prinašajo svoja dobra dela v zakladnico človeštva,
da potujoče občestvo ne bi krenilo s prave poti.
Posebno oporo daje mučeniška kri poveličevalcev Najvišjega, ko valovi
hudega premetavajo barko ljudstev na sovražnem morju.
Koliko je torej nebeške pomoči, da zmoremo pričakati Odrešenika sveta
z gorečimi baklami – in budno ob njegovem drugem prihodu!
Še Mati Božja, naša besednica pred prestolom troedinega Boga,
posreduje za človeški rod na mnogih milostnih krajih zemlje.
Prinaša sveta sporočila, da bi mogli ljudje sprejeti trpljenje.
Moli z nami in nad nami, da bi vzljubili njenega Sina in mu sledili.
Kajti besede večnosti ima.
Nihče nima te slave, vsi drugi kralji so namreč podvrženi smrti.
Jezus pa je kot avtor in oblikovalec neskončnosti trajen.
Je prvinska, čista in celostna ljubezen, ki ustvarja.
Iz nič.
Komu to uspe?
Potujoče ljudstvo je torej procesija Jezusovih prijateljev, ki se vzpenja
iz nižin sveta proti obzorjem rajske luči.
Pot je sicer težka in strma, polna padcev in osebnih stisk, a hodečega
odlikuje.
Zagotavlja mu zmago nad smrtjo in prehod v neminljivost.

G
175

30. 10. 2021 01:08:53
Zasidran v veri 2 B.indd 175
Zasidran v veri 2 B.indd 175 30. 10. 2021 01:08:53